Na otroškem parlamentu mladi pozvali k boljši predstavitvi poklicev

Slovenija

Na otroškem parlamentu mladi pozvali k boljši predstavitvi poklicev Otroci si želijo tudi manj pritiska odraslih na izbiro njihove poklicne poti

Učenci in dijaki so na 32. nacionalnem otroškem parlamentu razpravljali o poklicni prihodnosti. Pozvali so k boljši in čimprejšnji predstavitvi različnih poklicev, tudi manj znanih, in spremembi učnega načrta pri določenih predmetih.

V živo

32. nacionalni otroški parlament. Foto: DZ/Matija Sušnik

Dopoldne so poslanske klopi v veliki dvorani državnega zbora zasedli mladi. Po razpravi v skupinah je sledila skupna razprava vseh 111 sodelujočih, v kateri so učenci in dijaki iz vse Slovenije predstavili različne poglede na šolanje in izbiro poklica. Razpravo je vodil predsednik delovnega predsedstva Vid Žveglič iz celjske regije.

V predstavitvi pogovorov po skupinah so povedali, da si za mlajše otroke želijo predstavitve poklicev skozi igro, za starejše (od sedmega razreda osnovne šole) pa predstavitev poklicev v živo. Predlagali so več dni odprtih vrat, da bi se lahko pridružili delovnemu procesu za celoten dan, in predstavitev različnih poklicev na družbenih omrežjih. Ugotovili so, da imajo učenci z več hobiji boljšo predstavo o svoji poklicni poti, zato spodbujajo udejstvovanje na različnih področjih. Predlagali so, da bi bile cene za obšolske dejavnosti, kot je glasbena šola, nižje.

Mladi so v državnem zboru med drugim izrazili željo po širšem obsegu praktičnega pouka in manjšem pritisku staršev in učiteljev na izbiro njihove poklicne poti. Pozvali so tudi k ustanovitvi Zavoda za poklicno prihodnost. Foto: DZ/Matija Sušnik

Otroci so opozorili, da ne vedo, za katere poklice se lahko izobražujejo, saj niti ne vedo, kateri poklici sploh obstajajo. Kot dobro rešitev so predlagali tržnico poklicev, na kateri bi se predstavili prav vsi poklici, in tedenske poletne tabore, na katerih bi se lahko spoznali z osnovami določenega področja, ki jih zanima. Mladi so v razpravi predlagali tudi ustanovitev zavoda za poklicno prihodnost in štipendij za praktične poklice, ki bi pripomogle, da bi se več mladih odločilo za opravljanje manj cenjenih poklicev. Želijo si prilagoditve šolskega sistema, manj frontalnega učenja in več praktičnega pouka. Predlagali so, da bi lahko že pri pouku spoznavali različne poklice.

Na prihodnjem zasedanju bo otroški parlament razpravljal o duševnem zdravju

Otroci so spregovorili tudi o zavedanju o psihičnih težavah, ki pestijo otroke, in o učnem načrtu. Po njihovih besedah je treba zmanjšati obseg učne snovi, to pa temeljiteje predelati, in uvesti učenje praktičnih znanj, kot je plačevanje položnic. Razpravljali so tudi o pomembnosti izbire srednjih šol in uvedbi sprejemnih izpitov ali proste izbire tretjega predmeta na nacionalnem preverjanju znanja.

Za temo 33. nacionalnega otroškega parlamenta, ki bo v prihodnjem šolskem letu, so s 76 glasovi izbrali duševno zdravje otrok in mladih.

Otroški parlament o izzivih poklicne prihodnosti

Pahor: Nagrade za odlične dosežke prejemajo tisti, ki so vztrajni in zelo pogumni

Otroke je nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor in dejal, da je pri izbiri poklica bistveno vprašanje, kaj nas veseli početi. In če na to vprašanje še nimajo odgovora, naj jih to ne bega. Poudaril je, da nagrade za odlične dosežke ne prejmejo najbolj nadarjeni ali polni znanja, ampak tisti, ki so vztrajni in zelo pogumni.

Po Pahorjevih besedah je zelo pomembno, da sebe oblikujejo v ustvarjalne, svobodne in odprte osebnosti, ki so pripravljene na pogumne poteze, pri katerih so pripravljeni vztrajati. «Tega vam na neki način niti ljubeči starši ne moremo dati, niti najboljši profesorji ne. Delček te odgovornosti je tudi na vas,» je opozoril.

Otroke so nagovorili tudi predsednik DZ-ja Igor Zorčič, predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik in državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec. Razpravi so se pridružili tudi nekateri poslanci in predstavniki ministrstev.