Slovenija
Stevanović ob referendumski zahtevi za intervencijski zakon «potisnjen v neprijeten položaj» Pogovor predsednika DZ-ja za Slovensko tiskovno agencijo 30. maj 2026 ob 11.45 • MMC RTV SLO, STA A. S. Shrani članek Pojdi na komentarje (66)66 Deli članek Preberi članek
Če bo ustavno sodišče dovolilo referendum o intervencijskem zakonu, bo pomagal zbirati podpise zanj, saj se ne boji njegove zavrnitve, zatrjuje Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, ki je skupaj z Demokrati in trojčkom okoli NSi-ja zakon vložil.
Shrani članek Pojdi na komentarje (66)66 Preberi članek
DZ želi približati ljudem, pravi predsednik parlamenta Stevanović. Tudi skozi svoje videoobjave na družbenih omrežjih, zaradi česar pa ima, priznava, «protokol nekaj težav z mano». Foto: BoBo
Ob kritikah, da je Resni.ca kot zagovornica referendumov in moči ljudi podprla sklep o nedopustnosti referenduma o intervencijskem zakonu, je priznal, da je potisnjen v neprijeten položaj kot nekdo, ki neprestano zagovarja referendume, po drugi strani pa kot nekdo, ki je na funkciji, na kateri mora zagovarjati ustavo in biti njen politični branik.
Oglas
«Tukaj pred temi okni smo stali, ko so obšli ustavo in tudi danes si ne morem dovoliti, da bi jo kršil zato, ker nekdo preprečuje sprejem dobrega zakona izključno iz nagajanja,» je dejal med pogovorom za STA v prostorih DZ-ja. Če bo ustavno sodišče ugotovilo, da je referendum dopusten, pa bo «sam pomagal zbirati podpise za referendum, samo da bodo razumeli, da se tega zares ne bojim. In napovedujem rezultat 70:30 v korist uveljavitvi zakona«.
Na očitke, da je DZ že takoj na začetku sprejel več zakonov po skrajšanem postopku in da se s sprejemanjem hiti na izrednih sejah, pravi, da če bi bilo po njegovo, bi stvari še bolj pospešil.
Kako komunicirati z javnostjo?
Zavzel se je tudi za strožje sankcije kršitev poslanskega kodeksa, s čimer bi, meni, umirili «ene in iste problematične poslance, do katerih so kritični celo kolegi iz njihovih poslanskih skupin«.
Ni pa še razčistil z dilemo, ali si lahko poslanci, pa tudi sam, več privoščijo denimo pri komunikaciji z javnostjo prek družbenih omrežij. Sam je namreč sprva menil, da bi morali to dvoje ločevati in da pri komunikaciji na družbenih omrežjih veljajo druga pravna varstva. Po drugi strani pa se strinja, da bi poslanec «praviloma moral biti 24 ur na dan poslanec, ves čas paziti na svojo retoriko in na svoj način obnašanja«.
Izvoljeni poslanci so kot šestica na lotu
Resni.ca je v DZ prišla s petimi poslanci. Stevanović je sicer v enem svojih nastopov dejal, da so volitve v aktualnem sistemu igra na srečo, ker nikoli ne veš, kdo bo dejansko izvoljen. Na vprašanje, kako se jim je ta igra izšla, pa je odgovoril, da «kot šestica na lotu«. «Lahko bi bila tudi sedmica, a sem ponosen na naše poslance,» je dejal. Prepričan je, da je stranka, «ki se je neupravičeno drži etiketa razgrajačev, uličarjev«, z vstopom v DZ pokazala, da zna delati.
Meni pa, da je sprememba volilnega sistema nujna. Zavzema se za uvedbo preferenčnega glasu. Prav tako se zavzema za možnost e-volitev, ki bi, kot pravi, k oddaji glasu na volitvah spodbudile zlasti mlade. «Če bi za kanček spremenili celoten volilni sistem, da bi bila udeležba bistveno večja, v parlament pa bi prišli ljudje, ki jih volilno telo zares želi v parlamentu,» meni.
«Afera Black Cube je še bolj polarizirala volilno telo»
Še pred volitvami si je stranka Resni.ca želela 10 poslancev, a so na koncu zaradi «ustvarjanja lažnih delitev» volivci volili taktično – proti določeni stranki, ne pa za novo politiko, meni. Ocenjuje, da jim je afera Black Cube škodila, saj je še bolj polarizirala volilno telo in da ljudje zaradi te afere «niso volili na podlagi lastne volje, ampak na podlagi tujih dognanj«.
«Vsakogar, ki je pridobil te posnetke, je treba preiskati in zoper njega ustrezno ukrepati, ker so očitno pridobljeni nezakonito. Ob predpostavki, da se na isti način preiskuje tudi vsebina posnetkov, iz katere pa izhaja, roko na srce, 100 let zapora,» je dejal.
Z afero se bosta ukvarjali tudi dve preiskovalni komisiji DZ-ja, Stevanović pa upa, da preiskovalne komisije v tem mandatu ne bodo služile zgolj za politična obračunavanja, «čeprav je glede na polarizacijo in način pridobivanja političnih točk to utopično pričakovati».
Potreba po tretjem stebru po Stevanovićevih besedah še obstaja, tudi po nastanku desne vlade, v kateri Resni.ce sicer ne bo. Si pa želi čim prej začrtati cilje, ki bi jih podpirali kot «opozicijska» stranka. Pravi, da upa na trenutek, «ko bodo tudi opozicijske Svoboda, Levica in SD predlagale kaj, kar je dobro». Točka, na kateri bi se lahko našli z Levico, so prizadevanja za referendum o izstopu iz Nata, je še dejal. Foto: BoBo
«Ni nujno, da želijo podati ovadbe zaradi poskusov podkupovanja»
Ena od preiskovalnih komisij bi preverjala tudi financiranje nevladnih organizacij. Stevanović je kritičen do tistih, ki «se predstavljajo kot del civilne družbe, v resnici pa delujejo kot podaljšek neke politične stranke«. Za takšne meni, da «bi bilo prav, da se stehtajo na volitvah». Ob tem pa zagotavlja, da ima enaka merila tako za organizacije z levimi kot tiste z desnimi političnimi stališči.
Glede kazenske ovadbe, ki jo je poslanka Resni.ce Katja Kokot vložila zoper nevladnika Filipa Dobranića, je ponovil, da «se vsak človek lahko počuti ogroženega in se zaradi tega odloči podati kazensko ovadbo«.
Trije poslanci Resni.ce pa so opozorili na domnevne poskuse podkupovanj, a pri tem vsaj dva nista navedla, kdo naj bi ju želel podkupiti. Stevanović poslance brani in pravi, da so v Resni.ci na dogajanje javno opozorili, «ni pa nujno, da želijo podati ovadbo zoper konkretnega posameznika, da ne bi potem bili deležni groženj z ovadbami za krivo ovadbo«. So pa organi pregona o tem že opravili nekaj pogovorov, tako da preiskava poteka, je zatrdil.
Stevanović ni želel odgovoriti na vprašanje o njegovem odnosu do polpretekle zgodovine. Na vprašanje, ali se bo udeleževal slovesnosti v spomin na žrtve vojn ali povojnih pobojev, pa je dejal, da se bo poskušal izogniti tej temi na eni in drugi strani. Foto: BoBo
«Odlična priložnost, da se povežemo»
Razkril je, da je ideja o oblikovanju tretjega stebra z Demokrati in trojčkom NSi, SLS, Fokus vzniknila po volitvah, ko sta ga k temu nagovorila predsednika Demokratov Anže Logar in NSi-ja Jernej Vrtovec. «Name so se obrnili iz obeh taborov in pokazala se je odlična priložnost, da se povežemo s strankami, s katerimi imamo sorodne programe,» je opisal. Ti pogovori so tako potekali vzporedno s pogovori pri prvaku Svobode Robertu Golobu. Trdi, da je kandidat za predsednika DZ-ja postal, ker «ni bilo izraženih nobenih drugih ambicij» za kandidata iz strank t. i. tretjega stebra.
Zatrjuje tudi, da se pri pripravi zakona o posebnem protikorupcijskem organu, t. i. Skoku, strokovni sodelavci Demokratov posvetujejo z njim. Ideja Skoka mu je všeč, a je, pravi, za zdaj še preveč odprtih vprašanj.
Odmevala je tudi njegova napoved obiska Moskve. Datum še ni določen, saj za obisk pričakuje uradno povabilo. Namen pa bi bil «prispevati k iskanju poti do miru, spodbujati diplomatski dialog ter podpirati prizadevanja za mirno reševanje konfliktov». Foto: BoBo
Iz Resni.ce v zadnjem času odšel del članstva
Zaradi odločitev o podpori Resni.ce Janezu Janši je iz nje odšel del članstva, priznava, a je tiste, ki so odšli, označil za «zarotnike in tiste z ambicijami». Po njegovih besedah se «za zdaj izkazuje, da dobivamo bistveno več pristopnih izjav kot odstopnih«. Zatrjuje, da imajo podporo tudi v aktivnem delu mladih.
Stevanović ponosno priznava, da je populist: «Populizem vidim kot politično doktrino, ki zagovarja ljudi v odnosu do elite«. Na vprašanje v pogovoru za STA, ali se kot predsednik DZ-ja ne čuti kot del elite, pa odgovarja, da zanj elite pomenijo «nekaj popolnoma drugega, gre za tisto, kar upravlja politiko iz nekih ozadij za lastno korist, moje funkcije pa ne upravlja nihče«.
Oglas
Source link: www.rtvslo.si
