Slovenija
Vlada določila merila, kaj je energetska revščina Na novinarski konferenci po seji vlade Kumer in Bešič Loredan
«Slovenija je ena redkih članic EU-ja, ki ji je uspelo sprejeti uredbo o energetski revščini,» je pojasnil minister za infrastrukturo Bojan Kumer. «Ker se bliža energetska draginja, bomo lažje naslovili energetsko revna gospodinjstva,» je dejal.
V živo

Foto: Radio Maribor/Aleks Horvat
Na vladni novinarski konferenci je minister za infrastrukturo Bojan Kumer predstavil danes sprejeto uredbo o energetski revščini oz. uredbo o merilih in ocenjevanju energetsko revnih gospodinjstev.
«EU nima ne skupne opredelitve pojma energetske revščine, ne skupnega kazalnika, kot tudi nima posebne skupne evropske politike. Slovenija zato stopa korak naprej. Ker se bliža energetska draginja, bomo lažje naslovili energetsko revna gospodinjstva,» je pojasnil Kumer in dodal, da uredba daje dobro podlago za izvajanje ukrepov in razpisov, ki že potekajo, denimo v okviru Eko sklada, kjer je po Kumerjevih besedah za naslavljanje energetske revščine predvidenih pet milijonov evrov, kar naj bi zadoščalo za 500 gospodinjstev. O drugih zneskih ni želel govoriti.
Ukrepe bo sicer pripravljalo in po vladni potrditvi izvajalo ministrstvo, pristojno za energijo, ki mora zdaj pripraviti tudi triletni akcijski načrt.
Kakšna so merila za energetsko revno gospodinjstvo?
Uredba energetsko revščino opredeljuje kot stanje, v katerem je gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine in ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji zaradi neustreznih bivanjskih razmer ali nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah ali nizke energijske učinkovitosti bivalnih prostorov. Med osnovne potrebe po energiji se štejejo zlasti stroški ogrevanja, priprave sanitarne vode, hlajenja, kuhanja in razsvetljave.
Med predvidenimi merili za določitev energetsko revnega gospodinjstva so materialna ogroženost (dohodek, nižji od praga tveganja revščine), nizka energijska učinkovitost prostorov gospodinjstva (toplota, potrebna za ogrevanje prostorov, znaša več kot 150 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto), neustrezne bivanjske razmere (na primer puščanje strehe, vlažne stene, tla ali temelji, trhli okenski okvirji ali tla in podobno), velik delež izdatkov za energijo od razpoložljivega dohodka (delež izdatkov za energijo presega najmanj 50 odstotkov razpoložljivega dohodka gospodinjstva).
Podrobnejša merila bodo opredeljena ob vsakokratnih razpisih ali pozivih za spodbude ali olajšave za odpravo ali zmanjšanje energetske revščine. Število energetsko revnih gospodinjstev v Sloveniji bo vsako leto do konca februarja objavil državni statistični urad.
Source link: www.rtvslo.si




