Golob: Za prostovoljne gasilce bomo uredili finančno nadomestilo

Slovenija

Golob: Za prostovoljne gasilce bomo uredili finančno nadomestilo Pogovor s predsednikom vlade v Odmevih

Predsednik vlade je napovedal sodelovanje Slovenije v programu rescEU, ki skrbi za preventivne mehanizme zaradi naravnih nesreč. Napovedal je tudi rešitev vprašanja financiranja prostovoljnih gasilcev.

V živo

Robert Golob. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Premier Robert Golob je tokrat v Odmevih odgovarjal na vprašanja o požaru, slovenski protipožarni zračni tehniki, ukrepanju proti energetski draginji in covidu. Spraševala je voditeljica oddaje Rosvita Pesek.

Sorodna novica Trenutno aktivni trije večji in več manjših požarov, ponoči na delu 500 gasilcev

Tudi vi ste bili včeraj na Krasu. Povejte nam svoje vtise, ki ste jih dobili. Tam je vendarle potrebna neka koordinacija gasilcev, prostovoljcev, policije, vojske, civilne zaščite … Kako delujejo vse te službe?
Reči moram: kapo dol vsem. To, kar lahko vidimo vsak dan na terenu, ko navadni ljudje pomagajo, gasilci pomagajo, policisti pomagajo, vojska je na polno vključena, pa tudi iz sosednjih držav dobivamo pomoč, vse to nas lahko navdaja z zaupanjem. Sicer pa gre za res velikansko nesrečo, katastrofo. Največji požar v zgodovini Slovenije. Območje meri več kot tisoč hektarjev, tam se borijo z večjim številom požarov. To je nepredstavljivo. Ampak vsak dan je nova bitka. Žal, tako kot piha veter, tako se požar razplamti. Gasilci se borijo, ga poskušajo ukrotiti. Do zdaj jim je uspelo, da niti ena hiša še ni zgorela. Se pravi, uspelo jim ga je ukrotiti na območje, kjer ni nevarnosti. Zvečer se stvar umiri. Naslednje jutro znova. Dobro je to, da imamo vedno več sil, vedno bolj smo skoordinirani na terenu.

Pa tudi vedno več je utrujenosti.
Drži. Ravno tu je tisto, kar sem hotel povedati. Utrujenost, sploh pri teh, ki so od prvega dne, je velika …

… in ki so nepogrešljivi, ker poznajo teren …
… Tako. Poznajo teren. Zato poskušamo pomagati v ozadju z logistiko, z vojsko. Vojska je zagotovila nastanitvene kapacitete za tiste, ki bi želeli prespati. Prvič imamo tople obroke za te, ki se tam spopadajo s tem. Vodo dovažajo s cisternami, ker je vodovod vmes nekajkrat počepnil. Ta logistika zdaj deluje. Zelo pomaga, da nam je uspelo aktivirati široko mednarodno mrežo helikopterjev. Tudi nekaj letal, ampak predvsem helikopterjev. Z njimi si lahko pomagamo pri gašenju iz zraka.

Prihajajo Slovaki, Hrvatje, Avstrijci, Italijani tudi v prvih dneh …
Da in jutri so napovedani še Srbi, Madžari in mislim, da je ta podpora res velika.

Hrvaški kanader na delu v Sloveniji. Foto: BoBo

Hkrati se nekateri sprašujejo – včeraj smo tudi videli izjavo –, zakaj tudi mi nimamo ne samo helikopterjev, ampak takšnega letala, kot je recimo hrvaški kanader, ki je prišel pomagat in potem zaradi gostega dima odšel nazaj, žal. Kaj je s Slovenijo in nakupom tovrstnega letala?
Mislim, da podnebne spremembe, ki smo jim priča – in tega bo žal vedno več –, narekujejo to, da vložimo bistveno več denarja v te preventivne mehanizme na območju celotnega Mediterana. Evropska unija je že naredila neki program rescEU, v katerem je tudi omenjeno hrvaško letalo. Dostopen je načeloma vsem. Ampak danes gori celotno Sredozemlje. To pomeni, da moramo bistveno pojačati floto, ne pa se samo zanašati na lastne … Celotna Evropska unija mora stopiti skupaj in razviti floto, ki bo mobilna in na razpolago v resnici vsem državam.

Če imamo prave informacije, potem gre za to, da bi Evropska unija to celo financirala. Gre za to, da se podpiše pogodba in zagotovi, da bomo zraven. Bomo zraven?
Da. Zagotovo.

Seveda so ocene za kakršno koli škodo danes prehitre. Navadno se reče potem to, ali so ljudje kaj imeli zavarovano ali ne. Ampak vendarle, neki segment je, kjer bo država finančno priskočila na pomoč. Se že danes kaj ve o tem?
V bistvu so trije segmenti. Eno je neposredna škoda, ki nastaja na imovini ljudi. Kot rečeno, hiše na srečo še niso bile poškodovane, vsaj ne zares. Za zdaj gorijo gozd in pa zemljišča. To bomo ocenili in zagotovo bomo skozi interventni zakon lahko to nadomestili. To se pretežo dogaja v občini Miren — Kostanjevica, ki je zelo prizadeta. Njim bomo morali posebej priskočiti na pomoč. Tretji segment so v resnici enote na terenu. Od tega, da bo treba še kar nekaj časa vzdrževati požarno varstvo, stražo, ki je sicer breme občine. Županu sem zagotovil, da bomo to prevzeli na državo. Ne more biti od občine odvisno, da še 14 dni to vzdržuje. Plus, v naslednjih dneh pričakujemo, da bomo za prostovoljne gasilce – ki so v resnici na dopustu, ko gredo na tako intervencijo – uredili finančno nadomestilo.

To je že stara rana, ki se vleče vrsto let.
To je stara rana, ampak jo bomo uredili. Najprej takoj, v teh dneh, z nadomestilom. Pozneje, na jesen, tudi z zakonom o gasilstvu, s katerim želimo to točko urediti enkrat za zmeraj.

Sorodna novica Vlada s 1. septembrom za eno leto omejuje maloprodajne cene plina

Vlada je tako, kot ste že včeraj napovedali, sprejela tudi nekatere ukrepe za blaženje energetske blaginje. Regulirali ste cene pogonskih goriv, prejšnji teden napovedali regulacijo cen elektrike, zdaj napovedujete regulacijo cen plina. Ampak naj vam predstavimo težavo enega turističnega objekta, nekega zasebnika, ki je recimo lani dal za energijo, za svoj hotel, 200.000 evrov. Letos se mu napoveduje, da bo dal 800.000. On pravi, da tega stroška ne more preliti na turiste, jim reči, da ker se je energija podražila, bodo morali nastavitev plačati trikrat več. Kaj boste s temi nekoliko večjimi odjemalci, ki recimo živijo od turizma, naredili? Kako boste njim pomagali?
Prva naloga vlade je, da najprej poskrbi za najranljivejše. Zato smo začeli tam, kjer moramo. To je: pri gospodinjstvih. Gospodinjstva se ne morejo sama zaščititi, ne morejo iti sama kupit plina nikamor, ampak so odvisna od dobaviteljev. Izkazalo se je, da trg na tem segmentu žal ne deluje in zato je vlada z regulacijo vstopila na ta segment. Istočasno smo poskrbeli za javni sektor, tisti del, v katerem so bolnice in zaščiteni. In za zdaj za male podjetnike. Do tukaj je tudi z vidika dovoljenih shem državne pomoči vse čisto. Ne potrebujemo nobenega soglasja Bruslja. Od tu dalje postanejo stvari bolj zapletene. To ne pomeni, da ne bomo, stvari so samo bolj komplicirane. Biti morajo bolj ciljne. In tako kot sem včeraj, vzporedno s tem posvetom, ki smo ga imeli tudi z opozicijo na temo draginje, napovedal: gospodarstva se lotimo, ko naslednji teden končamo z gospodinjstvi. Zakaj končamo? Ker bomo imeli še daljinsko toploto iz omrežij. Po tem pridejo ciljni ukrepi za gospodarstvo.

Sorodna novica Golob po posvetu: Izenačitev vseh odjemalcev energije in plina ter znižanje DDV-ja za energente

Ki bodo veljali že letos?
To je zelo pomembno. Tretjina gospodarstva ima letos bistveno višje stroške. Dve tretjini sta si zagotovili cene že lani za letošnje leto do konca leta po znosnih stroških. Tisto, kar se moramo pripraviti in kar bomo pripravili, je leto 2023. Tudi za gospodarstvo. Vendar bomo morali biti zelo ciljni in morali bomo biti znotraj dovoljenih oblik pomoči. Tudi tam bodo prednost imeli manjši uporabniki. Saj je logično. Treba je najprej pomagati malim in srednje velikim podjetnikom, šele zatem pridejo zares veliki na vrsto. Pri tem pa je najbolj pomembno, da bomo spodbujali prehod z zemeljskega plina na alternativne energente. Takšni ukrepi bodo imeli absolutno prednost in so tudi dovoljeni z vidika državnih pomoči. Tem bomo dali najprej. Ker s tem, če nam uspe ta prehod, potem to ne bo samo rešitev za eno zimo, ampak bo rešitev na daljša obdobja.

Sami ste omenili te pogovore z opozicijo in da bo treba sprejemati interventne zakone, verjetno tudi za znižane trošarine in DDV. Imate občutek, da bo tudi tukaj opozicija šla z vami v isti korak?
Ja, to smo včeraj napovedali. Govorim o DDV-ju, za trošarine ne potrebujemo. Napovedali smo interventni zakon, znižanje DDV-ja na električno energijo, zemeljski plin in daljinsko toploto, tudi lesno biomaso. Imel sem občutek, da je razumevanje popolno in tukaj ne pričakujem nobenih zapletov.

Sorodna novica Mesec za jesen napovedal enkratno pomoč najranljivejšim in upokojencem z najnižjimi pokojninami

Še o draginjskem dodatku. Podatki so slabi. Ne gre samo za tiste, ki so že tako in tako na socialnem dnu. Gre za tiste, ki delajo in ne morejo priti skozi. Gre za tisti spodnji del srednjega sloja, ki morda za malenkost presega cenzus. Ali se morda obetajo kakšni energijski vavčerji, kar koli?
Lahko jih imenujete tako, ampak obstajata dve pomembni razliki v primerjavi s tem, kar smo imeli spomladi. Tudi to je eden izmed razlogov, zakaj smo preložili. Želimo, da ne bo nihče izpuščen, ki ima neki minimalni razpoložljiv dohodek. Upravičence želimo ugotoviti na podlagi minimalnega razpoložljivega dohodka v družini, v gospodinjstvu. Kaj to pomeni? Če ima nekdo socialne transferje, jih moramo upoštevati pri minimalnem dohodku. Ker marsikdaj se zgodi, da nekdo, ki dela in nima socialnih transferjev, v resnici dobi na koncu manj. Zato želimo zajeti to populacijo čim bolj temeljito. Potrebovali bomo še nekaj časa, da vse podatkovne baze Fursa in sociale potegnemo. Ampak ta dodatek je predviden za november, takrat, ko bo prvi račun za ogrevanje dejansko tukaj. Mi imamo še nekaj časa. S tem dodatkom ne bomo dali vsem enako, ampak bomo dejansko naslovili po potrebah. Tisti, ki ima najmanj razpoložljivega dohodka, bo dobil več v primerjavi s tem, ki pač ima manj. In zanimivo: delovno aktivne družine so ene od takih skupin. Hkrati pa so med njimi recimo samske osebe. Ravno tveganje revščine je pri samskih, starejših osebah dejansko največje.

Sorodna novica SDS vložil podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o RTV Slovenija

Skorajda bi rekla, da je od danes jasno, da bomo imeli najmanj dva referenduma, čeprav se bodo podpisi začeli zbirati šele 1. septembra: za zakon o vladi in zakon o RTV-ju. To ste verjetno pričakovali?
Ni nobeno presenečenje.

Lani v tem času smo imeli 35 hospitaliziranih zaradi covida-19, zdaj jih imamo 75. Na intenzivi jih je devet, pet jih je pa umrlo. Bodo sprejeti kakšni ukrepi, ki bi vendarle znova narekovali nekoliko večjo zaščito?
Že pred volitvami in takoj po nastopu vlade smo napovedali, da bomo poletje izkoristili – in to zdaj počnemo – za pripravo na covidno jesen. Ravno jutri bodo prvi ukrepi predstavljeni. Na eni strani vladna ekipa, na drugi strani stroka. Želimo jih predstaviti skupaj, zato da pokažemo, da smo zajeli celotno področje. S čim se bo ukvarjala stroka? S tem, kako zaščititi ranljive. Kako zaščititi starejše v domovih za starejše občane, kako zaščititi tudi zdravstvene delavce. Vladna ekipa se bo pa poleg teh dveh segmentov, se pravi, tudi zdravstvenega segmenta, ukvarjala še s tem, kakšna navodila izdati ravnateljem za šole, da bomo na jesen pripravljeni. Pripravljamo se na to, ne na poletni val, ki je danes tukaj. Tega bomo morali in ga bomo, sem prepričan …

Sorodna novica Žibert: Poletni val okužb se bliža vrhu, stanje v bolnišnicah resno, a ne kritično

… ampak vendarle je nekoliko presenetljivo. Visoke številke so. Niso tako zanemarljive.
Ne trdim, da so številke zanemarljive. Pravim, da imamo srečo, da je to poleti. Zaradi tega, ker poleti so ljudje na različnih koncih. Okužb je v resnici manj kot bi jih bilo, ko smo v zaprtih prostorih, ker smo več na zraku. Jeseni pa imamo tako ali tako opravka že z manj ugodnimi vremenskimi razmerami, hkrati pa tudi z več druženja. In ravno šole so eden od tistih elementov, ki so bili v preteklosti zelo izpostavljeni. In zato pravim, res je, imamo val, ampak mi se pripravljamo na jesenski val, ker verjamemo, da bo v vsakem primeru bolj hud, če hočete, od poletnega. Že zaradi vremenskih razmer.

Če smo vas prav razumeli: jutri torej lahko pričakujemo več informacij na to temo.
Jutri bo na to temo na NIJZ-ju skupna tiskovna konferenca, kjer bodo te informacije predstavljene in kjer bo stroka zelo jasno povedala, kako se bomo tega lotili.

Golob o požaru in draginji

Source link: www.rtvslo.si