Golob: Tretjini gospodinjstev bomo omogočili dostop do sončnih elektrarn

Slovenija

Golob: Tretjini gospodinjstev bomo omogočili dostop do sončnih elektrarn Pogovor s predsednikom vlade v Odmevih

Predsednik vlade Robert Golob je napovedal, da bo Slovenija energetsko draginjo srednjeročno rešila s tem, ko bo zgradila velike sončne elektrarne in dostop do njih za tretjino slovenskih gospodinjstev.

V živo

Robert Golob. Foto: TV Slovenija

S predsednikom vlade se je v Odmevih pogovarjala Rosvita Pesek.

Sorodna novica DZ sprejel interventni zakon o zdravstvu, Levica se je glasovanja vzdržala

Veliko je kritik na intervencijski zakon. Strokovne organizacije so jezne, ker jih niste vključili, niste upoštevali vseh njihovih pripomb. Tudi sindikati sprašujejo, zakaj vse to ni šlo na pogovore med socialnimi partnerji. Zakaj tako na hitro in tudi mimo tistih glavnih igralcev, ki imajo pri tem kaj besede?
Ni šlo mimo. Je pa res, da smo šli po hitrem postopku. Zato pa tudi gre za interventni zakon. Naš namen je bil, da vzpostavimo pravno podlago, da se lahko takoj, s 1. septembrom, brez izgovorov, lotimo reforme zdravstvenega sistema. To je bil glavni razlog. Hkrati že zdaj napovedujem – in to je tudi javni poziv vsem tem – da bomo s septembrom tudi odprli javno, široko razpravo za novelo tega istega zakona, ki ga bomo dopolnili nekje novembra. Imeli bomo dovolj časa, da bomo vse tehtne pripombe pripravili, upoštevali in z njimi amandmirali ta isti zakon. Ampak nočemo izgubljati časa. To, da startamo s 1. septembrom, je pomembno zaradi dveh stvari. Prvič, zato ker ste sami rekli, da se bodo zdaj lahko čakalne dobe začele krajšati. In drugič: danes velja, da tista bolnišnica, ki več dela, ima izgubo. To je popoln anahronizem in zdaj bo dobila plačano. Želimo, da se takoj s septembrom lotijo, in da se ne zaradi izgube v resnici držijo nazaj, ampak da izkoristimo javni sistem, javno mrežo na polno.

Sorodna novica Sindikati vlado opominjajo na socialni dialog, v zdravstveni negi začudeni

Glavna pripomba zdravniške zbornice je naslednja, ki jo je podal družinski zdravnik: od 300 do 400 jih je premalo, 130 tisoč ljudi pa je brez družinskega zdravnika. Opozarjajo, da je preobremenjenost velika in da se ne beži v zasebništvo, temveč ven iz zdravstva. In oni preprosto ne verjamejo, da boste s temi spodbudami, ki jih dajete, zdravnike prepričali, da bodo delali še več, ker to pomeni manj časa za pacienta. Pravijo tudi, da jim preprosto niste dali spodbud za deficitarnost, kar pa bi vplivalo.
To lahko pride v naslednji stopnji. Osredotočili smo se na čakalne vrste v sekundarnem in terciarnem sektorju, ne na primarni ravni. To, kar govorimo o družinskih zdravnikih, prihaja. Verjamem pa, da bomo s tem, ko bomo s to reformo hkrati vpeljali nadzor nad tem, koliko kdo opravi, in razbremenili – tudi skozi dodatno administrativno in negovalno osebje – te iste zdravnike razbremenili opravil, ki so manj zahtevna. Verjamemo, da se bodo s tem v istem času lahko bolj posvetili večjemu številu bolnikov. Če bodo nekoč pozneje preobremenjeni in bomo še vedno vedeli, da potrebujemo nadure, bodo pa te – in to je pomembno – plačane. Danes morajo delati tako rekoč neomejen delovni čas, pa zaradi tega ne oni ne njihov zdravstveni dom nimajo ničesar. Ta del želimo obravnavati. Je pa res, da je prvi korak namenjen sekundarni in terciarni ravni.

Sorodna novica Zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu dobil zeleno luč odbora kljub opozorilom Levice

Zdaj pa prideva do tistega vprašanja, ki je v bistvu globoko politično. Vi niste samo predsednik Gibanja Svoboda in premier, vi ste nekako prvi mož te koalicije. Imate pa koalicijskega partnerja, ki na zasebnike in koncesionarje gleda kot na nekoga, ki samo preži na javni denar. Vemo, da je bil v zadnjih dneh na konkurenčni televiziji tudi spoštovani kirurg, doktor Brecelj, ki je rekel, da je treba končati levi populizem čez trupla bolnikov. Ali se vam ne zdi nekoliko neetično, ko tako potrebujemo vsakega zdravnika, da pomaga krajšati čakalne vrste? Imamo recimo 1900 ljudi, ki čakajo na endoprotezo kolka. Ali ni pomembnejše, da ljudi čim prej spravimo na te operacije, kot pa da bo zdaj neki zasebnik nekaj denarja dobil od …
Prav zaradi tega smo se odločili za tak interventni zakon, kjer damo prednost javni zdravstveni mreži, v kateri so tudi koncesionarji. In tukaj je ta spor, če hočete, med Svobodo in Levico. Ali gremo s koncesionarji tri mesece ali ne. Po šestih mesecih, če se ne bo mogla javna zdravstvena mreža učinkovito lotiti čakalnih vrst, pridejo na vrsto tudi zasebniki. Mi ne bežimo od nikogar. Želimo pa najprej okrepiti javno zdravstveno mrežo. In prav je tako. Zakaj? Ker menimo, da so tam v resnici največje rezerve. Ne samo pri aparaturah, ne samo pri prostorih, ki so danes v resnici neizkoriščeni v popoldanskem času, ampak tudi pri nekaterih zdravnikih, žal, ki so bili odklon v sistemu in so zavračali delo v javni instituciji ter vozili paciente k zasebniku. Tudi ta pojav moramo najprej nasloviti. In kako ga bomo? Tako, da bo denar sledil pacientu. Mi bomo natančno vedeli, kateri zdravnik je kje opravil tisti konkretni poseg. S tem nadzorom – sem prepričan – se bodo prav ti odkloni, o katerih govorimo, odpravili. To je taka novost, da so seveda vsi proti. Ker kar naenkrat jih bo začel nekdo nadzirati, kje so, kaj delajo in koliko delajo. In zato je toliko nasprotovanja teh zbornic. Ampak če mi tega ne bomo začeli in zahtevali odgovornosti od ljudi – ne samo od večine, ampak od vseh – potem ne bomo nikoli tega nesrečnega zdravstva obrnili na boljše.

Mimogrede, Levica ni glasovala za zakon. NSi pa ni bil proti.
Mislim, da so oboji glasovali enako. Oboji so se vzdržali. Ampak meni je pomembnejše to, kaj si o zakonu misli doktor Erik Brecelj, ker je zagotovo eden največjih poznavalcev našega zdravstvenega sistema. In to, da je on eden naših – če hočete – sodelavcev pri tem, ali pa podpornikov, kakor hočete, je tisto, kar meni daje vedeti, da smo na pravi poti.

Sorodna novica Vlada s 1. septembrom za leto dni omejila najvišje cene elektrike

Danes ste pozvali k politični enotnosti, in sicer pri ukrepih, ki naj bi nas čakali jeseni oziroma pred zimo, ko gre za draginjo. Omenili ste dva ukrepa. Podvojitev strateških blagovnih rezerv in razglasitev prve stopnje ogroženosti pri proizvodnji elektrike. Kaj ta prva stopnja konkretno pomeni?
Danes je vlada predstavila tri konkretne ukrepe na področju oskrbe z električno energijo. Prvi je krizni. To je ta razglasitev izredne ogroženosti. Namenjen je, da ozavestimo ljudi, da morajo razmišljati o varčevanju, in predvsem da ozavestimo slovenske proizvajalce električne energije, da si ustvarijo strateške rezerve goriva za to zimo. Vseh goriv. In po mojih odzivih, ki smo jih dobili, so že začeli pripravljati načrte. Druga stopnja je bila, kako bomo preživeli zimo, tudi če bomo imeli rezerve. In to je regulacija cen za vsa gospodinjstva in za vse male poslovne odjemalce. S tem ne samo, da bomo imeli gorivo, ljudje danes vedo, po kakšni ceni bomo imeli elektriko. Še več. Ne samo, da vedo, po kakšni ceni bodo imeli elektriko na števcu za gospodinjstvo … vedo tudi, koliko jih bo stala elektrika – tisti, ki so v bloku … v hodnikih in dvigalih, kjer so bile v prejšnji zimi velike anomalije. Previsoki stroški. In tretji ukrep, srednjeročni, je to, da smo se popolnoma na novo lotili procesa solarizacije ali gradnje sončnih elektrarn v Sloveniji. Pripravili smo načrt skupaj s sistemskimi operaterji, po katerem bomo tretjini slovenskih gospodinjstev, približno tisoč megavatov sončnih elektrarn, omogočili dostop do skupnostnih sončnih elektrarn. S tem rešimo draginjo za vekomaj. Naslednjih 40 let. V treh letih. To je pripravil Eles. To ni stvar vlade. Skupaj z elektrogospodarstvom smo se usedli in našli način. Kako smo ta način našli? Ker bomo gradili velike sončne elektrarne, ki bodo prilagojene lokacijam, kjer omrežje to zdrži.

Govorimo o nekih vaških skupnostih, zadrugah?
Ne vaških. Govorimo o velikanskih sončnih elektrarnah, ki bodo pa povezane in na razpolago slovenskim gospodinjstvom po znani ceni prek skupnostne platforme.

Ampak do treh let je še nekaj časa, kajne?
Saj to je samo en ukrep. Do takrat pa sem povedal, kakšni so ukrepi.

Sorodna novica Bruselj za Slovenijo za letos napovedal rast BDP-ja za 5,4 odstotka, za 2023 znižal na le 1 odstotek

O teh prvih omejitvah se midva pravzaprav pogovarjava danes, ko je Evropska komisija znižala napovedano gospodarsko rast za Slovenijo v prihodnjem letu, in to na en odstotek. Gre za presenetljivo nizko rast, pravijo analitiki, kjer bosta najbolj na udaru spodnji in srednji razred. Ali poleg tega, kar sva zdaj rekla o elektriki, načrtujete še kaj?
Da boste razumeli učinek. Prihranki, ki jih bodo imela gospodinjstva, bodo šli v tem enem letu regulacije pri tistih, ki imajo danes najcenejšo elektriko, na sto evrov, do tistih, ki imajo najdražjo, do tisoč in več evrov. Toliko bo prihranka samo pri elektriki. Podobne ukrepe pripravljamo prihodnji teden za področje zemeljskega plina in ogrevanja. Enako se pripravljamo na področju prehranske draginje. Ampak to ni vse. Ukrepe bomo sprejemali vse poletje do jeseni. Ker želimo, da imamo septembra vse mehanizme za ukrotitev inflacije. In to je naš ultimativni cilj. Mi želimo v septembru ukrotiti inflacijo. Ne želimo, da se nam zgodijo baltske države, kjer imajo 25-odstotno inflacijo, Češka z 20 odstotki, ampak da smo znotraj inflacije, ki jo imajo jedrne države evrskega območja. To je pod 10 odstotki. To je naš glavni cilj, kako bomo to draginjo, o kateri govorite, zamejili.

Sorodna novica Zakon o odpravi «škodljivih posegov» politike sprejet. SDS za ustavno presojo.

Ali se vam kot politiku, ki teče na dolge proge – vsaj tako ste napovedali – zdi modro uveljaviti prakso, da se, ko se zamenja politični pol na oblasti, začnejo sprejemati zakoni, s katerimi se izenačuje zakonodajna praksa prejšnje sestave?
Sam tega ne bi tako imenoval. Lepo ste prebrali [v prispevku TV Slovenija med pogovorom, o. a.], katere so bile te točke, ki so bile odpravljene. Poglejte, polavtomatsko orožje. A vidite, kaj se dogaja v Ameriki? A si želimo Ameriko pri nas? Ne. To, da se zmanjšajo pooblastila politiki, da posega v sodstvo? Hvala bogu. To, da se zmanjša vpliv ministrstva za notranje zadeve na policijo? Hvala bogu.

A vam lahko postavim eno vprašanje od teh alinej?
Seveda, samo da dokončam. Hočem vam povedati, da te alineje – pa jih ni pripravljala vlada, pripravljala jih je civilna družba – smo posvojili že pred volitvami in smo jih jasno sporočili ljudem. Če bomo izvoljeni, bomo podprli ta zakon. Po domače, ta zakon je bil v resnici na volitvah. In mi svoje volilne obljube, ki jih damo, izpolnjujemo. In zato nismo niti za sekundo pomišljali – pa se nam zdijo smiselne – ali ga bomo podprli ali ne. Zdaj pa lahko z velikim veseljem debatirava o posameznih.

Samo enega za pokušino. Preden je Janševa vlada sprejela spremembe, je bil svet v enem vrtcu sestavljen takole. Zaposlenih pet, ustanoviteljev trije, starši trije. In kaj je naredila Janševa vlada? Izenačila je ta kvorum. Trije zaposleni, trije ustanovitelji, trije starši. Občine so bile tega zelo vesele. Ker so ustanoviteljice in tudi finančno prispevajo za te vrtce in šole. Povejte nam, zakaj je treba to popravljati?
Vam bom zelo neposredno odgovoril. Sami ste našteli, da je bilo ukrepov enajst. Mi smo se čutili dolžne, da podpremo zakon v celoti, in ne amandmiramo in iščemo stvari, ki bi lahko bile še boljše. Mogoče bi lahko naredili še boljšo sestavo svetov. Vendar: ta zakon je pripravila civilna družba pred volitvami, poudarjam. Pod večino ukrepov, ki so bili navedeni, se podpišem takoj. To, da jih je večina zelo koristnih, pa tudi če je kakšen, ki bi lahko bil še boljši, nič zato. Ker bomo zdaj do jeseni imeli čas, da s konkretno področno zakonodajo, in ne s temi horizontalnimi interventnimi ukrepi, pri konkretni področni zakonodaji na področju vrtcev spremenimo tudi kakšne določbe, za katere bi v soglasju s stroko našli še boljše rešitve.

Sicer je bilo danes na to omnibus zakonodajo, kjer z enim zakonom spreminjamo enajst drugih, veliko pripomb.
Mi kot vlada ne bomo delali omnibusov. Držali se bomo področnih zakonodaj. V tem primeru je pa šlo za poseben zakon.

Sorodna novica DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija

Pri RTV SLO sva. Rešitve, ki jih ta novi zakon prinaša, so bile v naši hiši že videne. Te civilnodružbene organizacije, včasih jih je bilo več, včasih jih je bilo manj, včasih smo celo rekli, iz spektra nekdanje SZDL-ja. Kako vi vidite to prekinitev s politiko? Ker mi je namreč ne vidimo. O tem zakonu ni bilo široke javne razprave. Vaša vlada ali pa vaša ministrica je pravzaprav določila, katere bodo te civilnodružbene organizacije, ki bodo po novem upravljale RTV. Kje vi vidite tukaj presekanje političnih lovk na RTV?
Zelo preprosto. Ko bo zakon dejansko v veljavi, boste kar naenkrat ugotovili, koliko lažje boste dihali tudi tukaj, ko ne boste več imeli politikov v hiši. Vam pa bom odgovoril z dvema točkama. Prav ta teden smo dobili poročilo Evropskega parlamenta o stanju vladavine prava v Sloveniji. Stanje na RTV-ju so oni sami ocenili, Evropski parlament ga ocenjuje kot skrb vzbujajoče in primer, ki se v Evropi ne sme ponoviti. To je zame zelo jasen signal Sloveniji, kakšni so standardi zahodne demokracije, tudi v zvezi z javnimi servisi. Na drugi strani zakon, o katerem govorimo, ni pisalo ministrstvo za kulturo. Ta zakon je pripravila civilna družba. Ki se je vi tako bojite. Civilna družba v tem primeru: Pravna mreža za demokracijo. Oni so bili tisti, ki so iskali civilne organizacije, za katere se ocenjuje, da so najbolj reprezentativne. Ne politika. Sam osebno – in tudi to je bilo že pred volitvami napovedano – pa verjamem, da so politike z obeh strani spektra v preteklosti dejansko imele preveč vpliva v tej hiši. In da je bila zaradi tega ta hiša tudi hendikepirana oziroma se ni mogla razvijati tako, kot bi se lahko. Prepričan sem, da s tem, ko presekamo ta začarani vzorec, da bo vsakič, ko pride neka nova politika, nastavljala svoje ljudi, ki bodo pametovali, pa sploh ne bodo usposobljeni za to, kaj naj vi počnete, da je to za RTV in za javno službo škodljivo. Sam sem o tem prepričan. Ali se bo to izšlo ali ne, bo pokazal čas.

Do zdaj je bila praksa namreč taka: ko so bile volitve in se je oblast spremenila, je struktura na RTV-ju ostala. In je pač tista, ki ni imela svojega premierja, če tako rečem, morala počakati, da se je iztekel neki čas in so se potem spremembe na RTV-ju zgodile. Zdaj se spremembe na RTV-ju dogajajo vzporedno in takoj, ko se spremeni politična oblast.
Ne. Ne takoj. Prepozno. In veste, zakaj prepozno? Ker smo že pred volitvami ugotavljali, da se dogaja popoln politični prevzem javne službe od ene stranke. Ne verjamem, da je strankarska televizija, pa tudi če bi bila naša, koristna za Slovenijo. Sam v to ne verjamem. Me ne boste prepričali.

Saj o tem vas ne bi rada prepričevala.
Me veseli, da se strinjava, da je strankarska škodljiva, zato jo bomo takoj in učinkovito odpravili.

Tudi brez Gibanja Svoboda. Prav. Jutri se bo začela rušiti meja na Kolpi.
Pa ne meja, samo žica.

Žičnata ograja, se popravljam. Zdi se mi nekako krivično. Ko je bila debata o tem, ali vojska sme pomagati policiji, smo se te vojske tako bali, da 37. člena nismo hoteli sprejeti – poslanci. Danes pa pošiljamo vojsko na mejo, da bo umikala in rušila to žico. Nekoliko se mi zdi, da je to ponižanje Slovenske vojske.
Tukaj se pač motite, ker mogoče ne poznate vseh detajlov. Žico je montirala Slovenska vojska. Ker je nihče drugi niti ne more. In zato je edino logično in nihče drugi tega ne more narediti, kot da jo prav Slovenska vojska, ki jo je postavila, tudi odmontira. Ne more biti drugače. Ograja, o kateri vi govorite: to je pa tisto, kar so delali tudi v prejšnji vladi, pa še zdaj imamo eno naročilo za postavljanje naprej. Za tisto ograjo pa bomo na javnem razpisu izbrali najugodnejšega ponudnika, ki jo bo odmontiral. Ne pa žice. Ograjo pa.

Videoposnetek pogovora skupaj z vmesnimi prispevki:

Source link: www.rtvslo.si