Slovenija
Ob tridesetletnici ustavnega sodišča tudi o izzivih ugleda in spolne uravnoteženosti Ustavni sodnik potrebuje distanco od svojega svetovnega nazora in pravičnost
Na slovesnosti ob 30-letnici ustavnega sodišča so nekateri vidni pravni strokovnjaki predstavili stališča do diskrecijske pravice, ob kateri bi ustavni sodniki avtonomno odločali, katere pritožbe bodo vsebinsko obravnavali.
V živo
Slovesnost ob 30. obletnici ustavnega sodišča. Foto: STA/Daniel Novaković
Predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto je na okrogli mizi, ki so jo ob obletnici pripravili na Brdu pri Kranju, opozoril na velik obseg primerov, ki jih ustavno sodišče obravnava vsako leto. Spomnil je, da slovensko ustavno sodišče vsako leto obravnava približno 1400 pritožb, ustavna sodišča nekaterih drugih držav pa precej manj.
«Bolj kot je dostop do ustavnega sodišča razumljen kot neizogibna destinacija vsakega posameznika, več kot je vlog, težje se ustavno sodišče ukvarja z zadevami, ki zahtevajo poglobljeno obravnavo,» je poudaril Accetto.
Po oceni nekdanjega predsednika ustavnega sodišča Franca Testena večjo težavo kot odločanje v vsebinskih zadevah za ustavno sodišče predstavlja pojasnjevanje velikemu številu pritožnikov, zakaj njihove pritožbe sodišče ne bo obravnavalo. Kot glavno rešitev je poudaril pravico do diskrecije – avtonomne odločitve ustavnega sodišča o tem, katere pritožbe bo vsebinsko obravnavalo in katere ne. Sam sicer meni, da v diskrecijsko pravico javnost in politika nikoli ne bosta privolili.
Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj je navedel težavo v določenih primerih dolgega odločanja ustavnega sodišča in nekatere primere nespoštovanja odločb ustavnega sodišča.
Spolna neuravnoteženost
Ustavna sodnica Špelca Mežnar je opozorila na spolno neuravnoteženost ustavnega sodišča v preteklih in tudi trenutni zasedbi, ki jo sestavlja sedem sodnikov in dve sodnici. Po njeni oceni je veliko slovenskih pravnih strokovnjakinj dovolj kompetentnih za opravljanje dela ustavnih sodnic. Poudarila je tudi pomen različnosti v svetovnih nazorih ustavnih sodnikov, pri čemer pa svetovni nadzor ne sme biti krinka za «politikantstvo». «Uresničevanje idej katere koli politične opcije ali stranke nima mesta na ustavnem sodišču,» je poudarila.
Ustavni sodnik Rok Čeferin je poudaril pomen in izzive ugleda ustavnega sodišča. Spomnil je na delo sodišča v preteklem času epidemije covida-19, kjer zakonodajna in izvršilna veja oblasti odločitev sodišča nista spoštovali, bili do njegovega dela kritični, pogosto na meji žaljivega. Ob tem je poudaril, da so kritike morebitnih nepravilnosti v sodstvu legitimne, hkrati pa je varovanje avtoritete in ugleda sodstva v javnem interesu.
Ustavni sodnik potrebuje distanco in pravičnost
Tudi predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je poudarila pomen kritik, tako od ustavnega sodišča do parlamenta kot nasprotno. Ustavni sodnik se mora po njeni oceni pri delu znati distancirati od svojih svetovnih nazorov in imeti občutek za pravičnost.
Po okrogli mizi je zbrane na gradu Brdo nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Poudaril je, da se je v 30-letni zgodovini ustavnega sodišča zvrstilo veliko sodnikov, ki so skupaj s sodelavci kot najvišji varuhi in razlagalci ustave skrbeli, da so se temeljne ustavne vrednote prelivale v pravni red, pa tudi skupno zavest, hkrati so zagotavljali spoštovanje človekovih pravic v popolnoma konkretnih življenjskih primerih.
Ob tem je predsednik pozdravil prizadevanja ustavnega sodišča, da tudi v času epidemije covida-19 niso bila ogrožena načela in standardi varstva ustavnosti in človekovih pravic.
Ustavno sodišče je 30 let delovanja dopolnilo lani, a je zaradi epidemičnih razmer, povezanih s širjenjem novega koronavirusa, slovesnost potekala danes.
Source link: www.rtvslo.si