Slovenija
Opozorila o imenovanjih veleposlanikov, ki so tesno povezani z odhajajočo vlado Do konca avgusta naj bi na nove položaje odšlo okoli petnajst veleposlanikov
Vlada je sprejela predloge, da se poleti veleposlanikom na Slovaškem, Danskem, v Italiji, Združenih arabskih emiratih in v Egiptu končajo mandati. V opoziciji so ob tem že izrazili nasprotovanje določenim imenovanjem in opozorili na spolitiziranost.
V živo
V Gibanju Svoboda menijo, da je seznam imen kandidatov za veleposlanike odraz velike spolitiziranosti ministrstva za zunanje zadeve, in želijo, da bi imenovanja po nastopu nove vlade znova pregledali. Foto: BoBo
S 30. junijem bi se končal mandat veleposlanika v Združenih arabskih emiratih Ota Pungartnika, ki iz Abu Dabija diplomatsko pokriva še Bahrajn in Kuvajt in je tudi stalni predstavnik Slovenije pri Mednarodni agenciji za obnovljive vire energije (IRENA) s sedežem v Abu Dabiju. Njegov položaj naj bi prevzela Natalia Al Mansour.
Z 31. julijem naj bi se končal mandat Gregorju Kozovincu, ki je veleposlanik na Slovaškem. Glede na poročanja medijev naj bi njegov položaj prevzel Stanislav Raščan, sicer sedanji državni sekretar na zunanjem ministrstvu.
Tomaž Kunstelj naj bi 31. julija končal mandat veleposlanika v Rimu. Od tam diplomatsko pokriva tudi Tunizijo, Malto in San Marino, je pa tudi stalni predstavnik Slovenije pri Svetovnem programu za hrano (WFP) in organizaciji ZN-a za prehrano in kmetijstvo (FAO). Zamenjal naj bi ga dosedanji veleposlanik v Grčiji Matjaž Longar.
Edvin Skrt naj bi 6. avgusta sklenil veleposlaniško službo v Københavnu, od koder diplomatsko pokriva še Islandijo, Norveško, Švedsko in Finsko. Zamenjal naj bi ga Mihael Zupančič, sicer vodja kabineta zunanjega ministra Anžeta Logarja.
S 15. avgustom pa naj bi mandat končala tudi Mateja Prevolšek, ki je veleposlanica v Egiptu. Pristojna je tudi za Katar, Oman, Savdsko Arabijo, Južno Afriko in Jordanijo. Zamenjal naj bi jo dosedanji vodja kadrovske službe na zunanjem ministrstvu Sašo Podlesnik.
Med kandidati več najtesnejših sodelavcev Janše in Logarja
Do konca avgusta naj bi sicer na nove položaje odšlo okoli petnajst veleposlanikov, med njimi tudi več takih, ki naj bi bili po mnenju dosedanje opozicije politično preveč povezani z dosedanjo vlado.
Že med ocenjevanjem primernosti kandidatov v državnem zboru so bili glede tega najglasnejši v stranki LMŠ, pomisleke pa so glede na poročanje portala N1 izrazili tudi v Gibanju Svoboda, ki je zmagalo na nedeljskih parlamentarnih volitvah in bo najverjetneje vodilo prihodnjo slovensko vlado.
Menijo, da je seznam imen odraz velike spolitiziranosti ministrstva za zunanje zadeve, in želijo, da bi imenovanja po nastopu nove vlade ponovno pregledali. Med njimi je več najtesnejših sodelavcev premierja Janeza Janše in zunanjega ministra Anžeta Logarja, ki zaupanja prihodnjih vladajočih ne morejo pričakovati, navaja portal.
V gibanju priznavajo, da so med kandidati tudi nekateri diplomati, od katerih je mogoče pričakovati profesionalno delovanje, zaustavili pa bi odhod v tujino tistih, ki doslej potrebne strokovnosti niso pokazali oziroma so bili izbrani zaradi lojalnosti posameznim strankam in politikom.
Med spornimi kandidati naj bi bil tako ob omenjenih tudi državni sekretar za vojaške, obrambne in zunanje zadeve v Janševem kabinetu, brigadir Bojan Pograjc, ki naj bi postal veleposlanik na Poljskem. Sporna naj bi bila tudi Logarjev državni sekretar Gašper Dovžan, ki odhaja za veleposlanika v Zagreb, in generalni sekretar na zunanjem ministrstvu Jožef Drofenik.
V Gibanju Svoboda je mogoče slišati tudi pomisleke o dosedanjem diplomatskem delu Mihe Ermana, ki so ga vladajoči izbrali za veleposlanika v Teheranu, pa očitke o povsem neustreznih delovnih izkušnjah Tomaža Matjašca, ki se odpravlja na pred kratkim odprto veleposlaništvo v Rigi. Prav tako je slišati vrsto kritik na račun dela Longarja, ki naj bi bil blizu NSi-ja in ki naj bi prevzel veleposlaništvo v Rimu, še navaja N1.
Predlog bo zdaj romal k predsedniku republike
Kandidati za prihodnje veleposlanike so že dobili potrditev v parlamentarnem odboru za zunanjo politiko, v katerem imajo prepričljivo večino sedanje vladne stranke in njeni podporniki, nekateri pa naj bi tudi že dobili agrema države gostiteljice. Kot zadnji bo na potezi predsednik republike Borut Pahor, ki bo moral podpisati še ukaze o postavitvi veleposlanikov.
V Gibanju Svoboda je sicer zaznati pričakovanje, da Pahor vsaj nekaterih predlaganih imen ne bo podpisal, še navaja N1. Podpis ukazov o postavitvi novih veleposlanikov je pred volitvami leta 2008 sicer že zavrnil tedanji predsednik republike Danilo Türk, osem let prej pa takratni predsednik države Milan Kučan.
K temu so Pahorja pred dvema mesecema pozvali tudi v LMŠ-ju, a je predsednik odgovoril, da bi bil odlog imenovanja veleposlanikov neutemeljen, da bi škodoval nemotenemu delu slovenske diplomacije in uveljavljanju zunanjepolitičnih interesov države v mednarodni skupnosti.
Source link: www.rtvslo.si
