Ob 20. uri na 1. programu TV Slovenija
Po izplačani milijardi evrov covidnih dodatkov in nekaj mesecev pred volitvami je za nekatere v javnem sektorju predviden dvig plač. Po medicinskih sestrah se za zvišanje dogovarjajo zdravniki; več pričakujejo še župani, politiki in drugi funkcionarji.
Vlada je sprejela tudi sklep o povečanju plač uslužbencem policije in ministrstva za notranje zadeve zaradi povečanega obsega dela in posebnih obremenitev pri izvajanju podpornih nalog za policijo. Sklep se bo začel uporabljati pri izplačilu plač za december.
Z dvigi plač v različnih delih javnega sektorja le nekaj mesecev pred volitvami se ukvarja tokratna oddaja Tarča. Gostje so: podjetnik Joc Pečečnik, minister za javno upravo Boštjan Koritnik, zdravniški sindikalist Konrad Kuštrin, ekonomist Jože P. Damijan in pa šolski sindikalist Branimir Štrukelj.
«Zdravniki, ki smo zdaj v najvišjem plačnem razredu, torej smo imeli 10 napredovanj, in bili uvrščeni v najzahtevnejša delovna mesta, za katera so določeni strogi kriteriji, bi morali biti leta 2008, v 60. plačnem razredu. Torej smo vsa leta prikrajšani za tri plačne razrede. Od lete 2017, ko so skoraj vsi javni uslužbenci že izvedli vertikalna napredovanja, bi morali biti višji specialist v 65. razredu,» je v uvodu dejal zdravniški sindikalist Konrad Kuštrin.
«V javnem sektorju je 7000 zdravnikov in vi govorite o 100 najbolj plačanih,» je dejal Kuštrin in dodal, da se je treba vprašati, ali so plače zaslužene ali ukradene, ali so ti zdravnik delali v UKC-ju ali ne, ali so razporejeni v dežurstva, stalno pripravljenost, helikoptersko službo in tako naprej.
Plača specialista bi morala biti po mnenju Kuštrina v razmerju do povprečne plače takšna, kot je bila leta 2000, torej tri povprečne plače. «Kot ste videli, ne zahtevamo evropskih plač, ampak evropska razmerja,» je dejal.
Ljubezen zdravnikov do domovine se zmanjšuje?
Tisti, ki zdravnikom, ki največ delajo in so posledično največ plačani, očitajo zakonito plačilo, jih podijo iz javnega v zasebno zdravstvo, je dejal predsednik FIDES-a. Kot je poudaril, se sindikat od vsega začetka zavzema za javno zdravstvo. «Z vsako tako oddajo, z vsakim takim pljuvanjem po najboljših in najbolj delovnih zdravnikih, se njihova ljubezen do domovine zmanjšuje. Mnogi najboljši so že odšli, še več drugih pa bo,» je dejal Kuštrin.
O dodatkih med epidemijo je dejal, da je sindikat nameraval predlagati njihovo zmanjšanje in diferencirano delitev. «A je gospod Štrukelj uspel, da so se dodatki delili tako, kot so se – na široko. Te milijarde ne morete očitat zdravnikom. Dodatke so dobili ljudje, ki niso videli nobenega bolnika, bolnišnica ali zdravstvenega doma,» je dejal.
«Zdravniki imajo najvišje plače v javnem sektorju»
«Podatki, kažejo, da imajo zdravniki najvišje plače v javnem sektorju. Sam sistem je bil pa postavljen tako, da bi moral biti primerljivi še z nekaterimi drugimi zelo zahtevnimi poklici in delovnimi mesti, kot so univerzitetni profesorji, raziskovalci z doktoratom iz znanosti,» je dejal predsednik Sviza Branimir Štrukelj in opozoril, da v praksi ni tako in da je sistem deformiran in ne funkcionira tako, kot je bil nastavljen.
Dejal je, da dvigu plač zdravnikom, v principu ne ugovarja, saj je to legitimno in pričakovano. «Ampak ne brez ostalih. Na enak način se mora odpreti tudi vprašanje raziskovalcev, profesorjev na univerzi, sodnikov in še koga,» je dejal Štrukelj.
Kuštrin se je obregnil ob povedano s strani Štruklja: «Tudi 50 odstotkov visokošolskih učiteljev je v najvišjem plačnem razredu 57. In nekaj sto raziskovalcev. Rekli smo, da je to plača 3850 evrov bruto, za mene je to nizka plača, ampak pedagoška obveznost učiteljev je 8 do 20 ur po 45 minut na teden, visokošolskih učiteljev pa 3 do 9 ur na teden. Če pa zdravniki delamo manj kot 48 ur ali pa 50 ali 60 ur na teden pa se sistem ustavi. Poklici v tem sistemu so neprimerljivi, ta sistem je treba razgraditi». Na vprašanje voditeljice, ali zdravniki delajo več, da imajo višje plače, je odvrnil, da delajo zato, ker «morajo».
Štrukelj je Kuštrinu odvrnil, da «ima povsem napačne podatke», saj je le dobrih 22 odstotkov visokošolskih učiteljev v najvišjem plačnem razredu. «Glede obremenitev, to je nekorektno žaljenje profesorjev. Pedagoška obveznost je 6,8 ur a za to je treba izpeljati ne vem koliko priprav, tudi zdravniki ne operirajo 48 ur na teden,» je dejal.
Podjetnik Joc Pečečnik iz kluba slovenskih podjetnikov je uvodoma dejal, da se mu zdi oddaja prelomna, saj so podjetniki s sindikati končno na isti strani. «Kot podjetnik razmišljam, da tu dva sindikata zopet delata potičke v peskovniku in jih drug drugemu podirata, problem je pa bistveno večji, saj izvajamo uravnilovko nesposobnih ljudi in izkoriščevalcev,» je povedal in namignil, da je treba sistem spremeniti tako, da bo stimuliral tiste, ki «res delajo».
Pečečnik seje sicer strinjal, da so tako plače šolnikov kot zdravnikov res prenizke. «Tukaj kažete bruto zneske in res izgledajo ogromni, a ljudje ne vedo, da na račun potem dobijo zgolj dobro tretjino, kar je problem,» je povedal Pečečnik in dodal, da je za to kriva naša «debela država, ki ne ve, kje ji denar uhaja».
«V gospodarstvu imamo podoben problem kot zdravniki, najboljših kadrov ne moremo zadržati v podjetjih, saj v Avstriji, na Madžarskem ljudje dobijo več. Občutek imam, da je naš vlak namesto proti Švici zavil dol proti Albaniji,» je pristavil Pečečnik.
Ekonomist Jože P. Damijan je povedal, da ne želi biti populističen, a dejstvo je, da so vsi profesorji, sodniki in zdravniki uvrščeni do največ 57. plačnega razreda. «Če to primerjamo z nižjimi profili, ugotovimo, da gre za zelo nizka razmerja, veliko kompresijo imamo tukaj, to ni primerljivo s tujino,«» je izpostavil, da ta razmerja, če upoštevaš koliko truda in let je treba vložiti v zdravniški poklic ali poklic rednega profesorja na univerzi, niso poštena.
Koritnik: Dobre kadre je treba dobro plačati
«Mi smo resno vzeli tako zakon o skupnih temeljih plačnega sistema, kar je del koalicijske zaveze, kot to, k čemer nas pozivajo praktično vsa združenja in funkcionarji – sodniki, tožilci, župani, KPK, računsko sodišče. Vsi se strinjamo, da je sedanje stanje po 13 letih od vzpostavitve tega sistema, katastrofalno,» je dejal minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Leta 2009 je bilo razmerje med najvišjo plačo funkcionarja in minimalno plačo 1 proti 10, sedaj je to razmerje 1 proti 5, je dejal minister in pri takšnem stanju opozoril na korupcijska tveganja in negativne selekcijo. «Če si želimo kakovostnih kadrov, jih je potrebno ustrezno plačati,» je poudaril Koritnik.
Na ministrstvu so sicer že pripravili zakon za dvig plač funkcionarjem, a še ni bil vložen. Namigov voditeljice oddaje Erike Žnidaršič, da si predloga v DZ ne upajo vložiti niti poslanci SMC-ja, ker naj bi bil zakon nepriljubljen, Koritnik ni neposredno komentiral.
Pečečnik: Plačati tiste, ki delajo, ne tistih, ki izkoriščajo
Joc Pečečnik je izpostavil, da je premier Janez Janša je po višini plače v javnem sektorju na 1439. mestu, minister za finance na 1835. mestu, minister za javno upravo pa 2439. mestu. «To je milo rečeno sramota. Je samo pokazatelj stanja v državi,« je lestvico komentiral predsednik Kluba slovenskih podjetnikov SBC Joc Pečečnik in dodal, da za takšno plačo »nikoli niti slučajno ne bi bil premier».
V zasebnem sektorju po trditvah Pečečnika takšnih težav ni. «Jasno definiramo okvir dela, naše plače so v skladu z opravljenim delom in mislim, da je to edini ključ, ki bi moral veljati tudi v državi,» ocenjuje Pečečnik. «Edina rešitev je, da se v okviru zdajšnje mase plač zmanjšuje obremenitev plač in se s tem viša neto prihodek vseh ostalih,« je dejal. Ob tem je treba po podjetnikovih besedah ugotoviti, kam se steka javni denar. «Rezerve je treba iskati drugje, v tistih, ki ne delajo, tistih, ki izkoriščajo,» je dejal.
«Če bo potreba bo tem in bo nekdo delal osem nadur, jih bo moral dobiti plačanih,» je dejal Kuštrin. «Evropski delovni čas je 40 plus 8 ur. Dokler imamo premalo zdravnikov, pač moramo delati več,» je dejal in poudaril, da nihče ne gre sam v soboto ali nedeljo v službo, ker nima kaj delat in želi le več zaslužiti.
«Če se bo država odločila, da bo zaradi varčevanja slabše oskrbljen, se mi temu ne bomo mogli upreti,» je dejal Kuštrin glede morebitnega zmanjšanja števila zdravnikov, ki bi bili v bolnišnicah prisotni ob koncih tedna. Ob tem je opozoril, da bi ti lahko prineslo hude posledice pri kakovosti storitev bolnikov.
Foto: MMC RTV SLO
Source link: www.rtvslo.si
