Slovenija
Golob se je zahvalil za ponujeno pomoč EU-ja in se odpravil na teren po Gorenjski Slovenija bo prejela pomoč EU-ja, gospodarstveniki opozarjajo na ogromno škodo
Premier Robert Golob se je po telefonu zahvalil predsednici EK-ja Ursuli von der Leyen za ponujeno pomoč Sloveniji in se v družbi ministra za naravne vire Uroša Brežana odpravil na ogled prizadetih območij v Škofji Loki, Radovljici in Medvodah.
V živo

Premier Robert Golob. Foto: BoBo
«Iskrena hvala Ursuli von der Leyen za tople besede podpore in ponujeno pomoč Evropske komisije. Gre za močan izraz evropske solidarnosti in povezanosti, ki ga izrazito cenimo,» je besede premierja Roberta Goloba na omrežju X, nekdanjem Twitterju, objavila vlada.
Predsednica Evropske komisije (EK) je sicer v soboto na omrežju X zapisala, da je EU na strani slovenskega ljudstva, in dodala, da bo zagotovila mobilizacijo pomoči, ko bo to potrebno.
Po ocenah Goloba bo škoda ujme v Sloveniji verjetno presegla 500 milijonov evrov. Vlada je zato v soboto na seji potrdila, da bo Evropski komisiji posredovala vlogo za pomoč iz solidarnostnega sklada EU-ja, ki državam članicam v primerih naravnih nesreč zagotavlja nepovratna sredstva.
Iskrena hvala Ursuli von der Leyen za tople besede podpore in ponujeno pomoč Evropske komisije. Gre za močan izraz evropske solidarnosti in povezanosti, ki ga izrazito cenimo.
Zahvala Roberta Goloba Ursuli von der Leyen
Med drugim se lahko iz sklada financirajo urejanje prizadetih območij, zdravstvena oskrba prizadetega prebivalstva ter takojšnja usposobitev infrastrukture in objektov na področju energetike, pitne vode, odpadnih voda, telekomunikacij, prometa, zdravja in izobraževanja.
Doslej je Slovenija že zaprosila za pomoč prek mehanizma za civilno zaščito, a kot je v soboto pojasnil evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, bi lahko pomoč pridobila tudi iz drugih sredstev EU-ja.
Med njimi je naštel evropsko krizno rezervo za kmetijstvo, s katero bi se dalo pridobiti podporo za pokritje uničenja pridelkov in kmetijske mehanizacije. Omenil pa je tudi razpoložljiva sredstva v obstoječih programih EU-ja, kot so kohezijska sredstva, sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj in evropskega instrumenta za okrevanje in odpornost.
Vse nenujne investicije na cestah in železnici bodo ustavljene
Z ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da so na današnjem kriznem sestanku ministrice Alenke Bratušek s predstavniki Darsa, družbe SŽ-Infrastruktura, Družbe za razvoj infrastrukture DRI ter direkcije za infrastrukturo (DRSI) proučili možnosti za čimprejšnjo zagotovitev pomoči in vzpostavitev prevoznosti infrastrukturnih objektov na območjih, ki jih je prizadela katastrofalna povodenj.
Na sestanku so se dogovorili, da se prioritete na področju državne infrastrukture z največjo naravno nesrečo v Sloveniji doslej bistveno spreminjajo. Prva prioriteta je prevoznost do vseh krajev v Sloveniji.
Tako bodo ustavili vse nenujne investicije, da bo gradbena operativa na voljo za sanacijo škode. DRSI, Dars in SŽ bodo v sedmih dneh pripravili seznam nenujnih investicij. Vsa gradbena mehanizacija ter vse razpoložljive gradbene in inženirske ekipe bodo usmerjene oz. prerazporejene na območja, ki jih je prizadela naravna nesreča.
DRSI v prihodnjih 14 dneh ne bo podpisal nobene nove odločitve o izbiri izvajalca in nobene nove pogodbe, s katero bi prevzel nove obveznosti, so sklenili in enako priporočili Darsu in SŽ-ju.
Sklenili so tudi, da je treba preveriti vse poplavljene in poškodovane mostove ter cestno omrežje.
V ponedeljek bo sestanek z vsemi koncesionarji in drugimi večjimi gradbenimi podjetji glede prioritetne obravnave sanacije škode po neurju, so še sporočili.

Blaž Cvar. Foto: OZS
Cvar: Gospodarstvo bo utrpelo ogromno škodo
Katastrofalne poplave so prizadele številna podjetja. Po prvih ocenah OZS-ja so mala podjetja in obrtniki utrpeli za najmanj 250 milijonov evrov škode, končna škoda pa bo še precej višja. V GZS-ju medtem ocenjujejo, da v najbolj prizadetih regijah skorajda ni poslovnega objekta, ki ne bi utrpel škode.
Po oceni predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaža Cvara bo škoda zaradi katastrofalnih poplav ogromna. To še zlasti velja za območno zbornico OZS Ravne na Koroškem, kjer so poplave po prvih ocenah prizadele od 40 do 50 odstotkov malih podjetij.
«Večina industrijskih con v teh krajih, na Prevaljah, v Mežici in Črni, leži ob reki Meži, zato je odstotek podjetij, ki so utrpela škodo, tako visok,» je danes za STA pojasnil Cvar.
Večina industrijskih con v teh krajih, na Prevaljah, v Mežici in Črni, leži ob reki Meži, zato je odstotek podjetij, ki so utrpela škodo, tako visok.
Industrijske cone ob rečni brežini
Po prvih ocenah OZS-ja so mala podjetja in obrtniki v Sloveniji v katastrofalnih poplavah utrpeli za 250 milijonov evrov škode, toda končna ocena škode bo še precej višja, poudarja Cvar.
Škoda namreč ne nastaja le na gospodarskih objektih in poslovalnicah, temveč tudi na infrastrukturi. Brez dostopa do podjetij pa je njihovo poslovanje nemogoče, je poudaril.
«Na Koroškem bo treba najprej vzpostaviti dostop do podjetij. Ob rekah Meži in Mislinji so porušeni mostovi in ceste,» je izpostavil.
Škoda, je dodal Cvar, pa bo tudi posredna, saj so številna mala podjetja dobavitelji velikih podjetij, ki so utrpela škodo v ujmah, ali pa bo njihova proizvodnja stala. Visoka bo tudi škoda v turizmu.
Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da bodo posledice poplav za gospodarstvo ogromne. «Tako rekoč iz vseh najbolj prizadetih regij so nam kolegi poročali, da skoraj ni poslovnega obrata, ki ne bi utrpel škode,» so se odzvali na GZS-ju.
Na Koroškem naj bi bili po neuradnih informacijah med bolj prizadetimi podjetji tudi Sij na Ravnah, KLS in Tovarna akumulatorskih baterij (TAB). Precejšnjo škodo naj bi utrpelo tudi podjetje Lotrič meroslovje.
Tudi v savinjski regiji prizadeta številna podjetja
V savinjski regiji pa naj bi poplave po neuradnih informacijah prizadele podjetja Podkrižnik, Kovinoplastiko Benda in Cinkarno Celje v Mozirju. Družba BSH Hišni aparati Nazarje je zaradi poplave ustavila proizvodnjo v petek, v občini Ljubno ob Savinji pa je voda popolnoma uničila tamkajšnjo industrijsko cono.
Za ponedeljek je na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport sklican operativni sestanek s predstavniki gospodarstva, na katerem bo govor o oceni škode in ukrepanju ob poplavah. Cvar pričakuje, da bodo na sestanku govorili tudi o ukrepih pomoči gospodarstvu, predvsem pa, da bo ta stekla čim prej. «Čim prej moramo sanirati zadeve. Vsak dan, ko podjetja ne poslujejo, se škoda povečuje,» je poudaril.
Izredni dopusti za zaposlene
Ukrepe za pomoč gospodarstvu bo v ponedeljek predlagal tudi OZS. Med drugim bodo predlagali, da zaposleni v podjetjih, ki ne poslujejo zaradi poplav, prejmejo izredne dopuste, «da bodo lahko pomagali tam, kjer je v tem hipu najbolj potrebno, torej doma in pri zagotavljanju osebne varnosti», je še poudaril Cvar.
Source link: www.rtvslo.si

