Zaposleni v zavodih so preobremenjeni
Predstavniki zaposlenih v vzgojnih zavodih oz. strokovnih centrih za celostno obravnavo otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami so opozorili na visoke normative in nizko plačilo za delo. Zahtevajo enako plačilo za delo z okuženimi kot v zdravstvu.
Foto: SVIZ
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) Branimir Štrukelj je poudaril, da so zaposleni v vzgojnih zavodih del sistema, ki je «stalno v senci večjih podsistemov«.
Devet zavodov v Sloveniji obravnava otroke in mladostnike, ki nimajo ustreznih družinskih razmer in oskrbe, prihajajo iz nasilnih družin in družin, kjer so prisotni kriminal, revščina ali droge. Štrukelj je opozoril, da gre za skrajno občutljive otroke in mladostnike.
Po njegovih besedah pa so zaposleni v teh zavodih tako obremenjeni, da «ne gre več«. Zato si želijo, da bi se ministrstvo na dostojen način soočilo s problemi, poslušalo zaposlene in da bi takoj začeli izboljševati razmere, «sicer bomo stvari v naslednjih tednih dodatno zaostrovali«.
Vzgojiteljica Andreja Logar iz Mladinskega doma Malči Beličeve Ljubljana je opozorila na razliko med vzgojitelji v vzgojnih zavodih in vzgojitelji v vrtcih, šolah in dijaških domovih. Vzgojitelji v vzgojnih zavodih namreč počno vse, kar počnejo vzgojitelji, poleg tega pa otroke učijo tudi osebne higiene, pravilne prehrane in gojencem dajejo ustrezna zdravila.
Poleg tega otroke in mlade spremljajo na sodišče, jih ob čustvenih in vedenjskih motnjah umirjajo, izolirajo od ostalih, motivirajo za šolo in so njihova podpora.
S tem se je strinjala tudi Zala Erčulj Šavli iz Vzgojnega zavoda Smlednik in dodala, da v zadnjih desetih letih opaža, da ima vse več otrok več motenj hkrati, ne le vedenjskih in čustvenih, ampak tudi različne psihiatrične diagnoze in odvisnosti. Vse več je tudi otrok, ki jim zavod predstavlja dom, zaposleni pa delajo vse dni, tako podnevi kot ponoči.
Ker večina od njih zaradi vseh motenj potrebuje individualno obravnavo, v skupini pa je 10 otrok ali mladostnikov, poudarja, da so normativi občutno previsoki. Problem je tudi visoka fluktuacija zaposlenih, nizko vrednoteno delo in oteženo napredovanje.
Tatjana Klančar iz Mladinskega doma Maribor pa je predstavila delo stanovanjskih skupin. Z eno skupino delajo štirje strokovni delavci, brez tehničnega kadra. V skupinah z osnovnošolci sicer pri osnovnih opravilih v hiši pomaga še gospodinja, kjer pa so le srednješolci, pa te pomoči ni. V času epidemije so delali še bolj intenzivno.
V zavodih potekata izobraževanje in tudi vzgoja. «In če izobraževanje lahko poteka na daljavo, vzgoja nikakor ne more. Za vzgojo je vedno potreben odnos,» je opozoril Peter Stenišnik iz Mladinskega doma Jarše. Poudaril je, da je to specifika njihovega dela, ki pa ga ministrstvo za izobraževanje. «Želimo si posluha, da bi ministrstvo vzpostavilo ustrezen dialog,» je dejal. Dodal je, da že nekaj časa opozarjajo na težave in ministrstvu poročajo, kje potrebujejo pomoč.
Med epidemijo se je problematika njihovega dela povečala tako po obsegu kot po raznovrstnosti težav, ki jih imajo otroci in mladi. Stenišnik je opozoril tudi na nadomeščanje zaposlenih. «Če lahko v izobraževanju en pedagog nadomesti drugega, ker je ta na bolniški, v stanovanjskih skupinah izredno težko nadomeščamo drug drugega. Otroci so navezani na vzgojitelje in jim predstavljamo nek nadomestni lik staršev,» je povedal. Zato od ministrstva pričakuje, da bodo razumeli te specifike dela in jim omogočilo izplačilo dodatkov.
Ker v zavodih v času pandemije covida-19 beležijo tudi okužbe in imajo organizirane sive in rdeče cone, po Štrukljevih besedah zahtevajo tudi enake koronske dodatke, kot so jih deležni v zdravstvu.
Foto: SVIZ
Source link: www.rtvslo.si
