Protikorupcijska zakonodaja je zadovoljiva, zalomi se pri izvajanju v praksi
Politiki navadno mislijo na lastno politično preživetje. Če se je že zgodil kak odstop, smo običajno videli stisnjene zobe, blatenje nadzornih institucij ali napade na žvižgače, o političnih korupcijskih aferah razmišlja Sebastijan Peterka iz TI Slovenia.
Foto: BoBo
Na začetku prejšnjega meseca, ob mednarodnem dnevu boja proti korupciji, je protikorupcijska komisija (KPK) med drugim predstavila oceno, da Slovenija zaradi korupcije letno izgubi kar 3,5 milijarde evrov oz. 7,5 odstotka slovenskega BDP-ja.
Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope (Greco) pa je denimo jeseni ugotavljala, da Slovenija 15 priporočil Greca glede preprečevanja korupcije in spodbujanja integritete pri najvišjih nosilcih izvršilne veje oblast ter organih odkrivanja in pregona ni zadovoljivo izpolnila ali obravnavala. Delno je izpolnila le eno priporočilo.
Transparency International (TI) Slovenia je tedaj opozoril, da je boj proti korupciji pri dnu prioritet slovenskih odločevalcev.
Boj proti korupciji oz. integriteta slovenskih politikov bo zagotovo tudi ena izmed pogostejših tem v predvolilnem obdobju do aprilskih volitev. Toda, kot kaže, se na področju politične integritete od zadnjih volitev ni kdo ve kaj veliko spremenilo. Kot pravi Sebastijan Peterka, vodja projektov in raziskovalec pri organizaciji Transparency International Slovenia, ocena politične integritete ne more biti visoka, kar po njegovem mnenju potrjuje tudi stopnja zaupanja v politične institucije.
«Zdi se, da kljub kakšnemu koraku naprej kmalu naredimo korak ali dva nazaj. Kot primer lahko podam etični kodeks za poslanke in poslance. Ideja o tem se je vlekla od devetdesetih, zato je bilo sprejetje, čeprav zelo pozno in z nekaterimi pomanjkljivostmi, korak naprej. A hkrati vidimo, da v praksi še ni zares zaživel, državni zbor pa že več mesecev izgublja energijo z zavračanjem našega zahtevka po posredovanju dokumentacije v povezavi z izvajanjem kodeksa. Tu se kaže, da kodeks ni prispeval k spremembi miselnosti. Škoda,» pravi Peterka.
Nekdanji predsednik KPK-ja Boris Štefanec prav tako meni, da je stanje na področju politične integritete slabo. «Težava pa je, da se negativni trendi s sedanjo oblastjo samo stopnjujejo, ne pa izboljšujejo. Pa prav nič ne pomaga, da imajo vse politične stranke koalicije v svojih programih in jasno tudi v koalicijskem sporazumu poudarjen boj zoper korupcijo in vse, kar je z njo povezano. Praksa takšne zaveze povsem spregleda,» opominja Štefanec.
Preprečevanje korupcije ni prioriteta nobene vlade
Od zadnjih parlamentarnih volitev pred slabimi štirimi leti sta državo vodili dve vladi, vladi Marjana Šarca in Janeza Janše. Štefanec glede integritete in preprečevanja korupcije meni, da je Šarčeva vlada, čeprav ni dobila posebej visokih ocen, na področju integritete vendarle ravnala bistveno drugače kot sedanja Janševa vlada.
«Spomnimo se na neplačani sendvič, na vpliv generalnega sekretarja stranke na članico nadzornega sveta, vse negativno se je vendarle končalo z odstopi. Sedanja vlada pa povsem ignorira potrebno stopnjo politične odgovornosti, ki bi morala rezultirati tudi v ukrepih, odstopih in podobno, pa ji kaj takšnega ne pride na misel. Naj spomnim samo na nekatere ministre te vlade, ki so tudi v kazenskih postopkih, ki so obremenjeni z negativnimi ugotovitvami KPK-ja, tudi Računskega sodišča, pa se jim ne zgodi nič in se ne bo, ker so oni pač na oblasti. Hrbet jim pa poleg vlade in predsednika vlade ščitijo tudi poslanci, ki ob povsem nedvoumnih negativnih, nezakonitih, koruptivnih ravnanjih glasujejo proti razrešitvi, pa čeprav v posmeh našim državljanom, ki to nemočno gledajo,» pravi Štefanec.
Peterka pa opozarja, da integriteta in preprečevanje korupcije nista prioriteta nobene vlade že vsaj desetletje. «Drugače si ni mogoče razlagati takšnega pomanjkanja bistvenega napredka. Tudi če je kak funkcionar naklonjen temu vprašanju, je po naših izkušnjah pogosto osamljen ali pa se sam srečuje z ovirami. Tudi ob aferah je evidentno, da akterji navadno bolj mislijo na lastno politično preživetje kot na ugled institucije, ki jo zastopajo. Če pa se je že zgodil kak odstop, pa smo običajno videli stisnjene zobe, blatenje nadzornih institucij ali napade na žvižgače,» poudarja Peterka.
Sebastijan Peterka o tem, kateri so najizrazitejši primeri korupcijskih tveganj ali kršitev integritete politikov v Sloveniji
Podkupnine so v Sloveniji še razmeroma redke
KPK je decembra objavil, da Slovenija letno zaradi korupcije izgubi 3,5 milijarde evrov. Kot so pojasnili, škodni znesek izvira iz ocene raziskave Evropske stranke zelenih (European Greens), ki je leta 2018 ugotovila, da je strošek korupcije v EU-ju okoli 1000 milijard evrov na ravni letnega BDP-ja EU-ja. «Ker BDP Slovenije znaša 0,35 odstotka BDP-ja EU-ja, lahko sklepamo, da je strošek korupcije v Sloveniji 3,5 milijarde evrov,» je tedaj zapisal KPK. Toda kolikšen je dejanski obseg korupcije v Sloveniji?
«Ta številka prihaja iz raziskave inštituta Rand, ki ga je opravil za Evropski parlament v letu 2016, so pa takšne raziskave precej redke, ker je težko oceniti celoten obseg korupcije v posamezni državi. Tudi letos je Svetovni barometer korupcije za Slovenijo pokazal, da je delež posameznikov, ki se poslužujejo podkupnin za dostop do javnih storitev, kljub porastu še vedno nizek. Presenetljivo je bil nizek tudi delež tistih, ki so za javne storitve uporabili osebne zveze. Zanimivo je, da so tu negativno izstopale nekatere države EU-ja, ki veljajo za čistejše po drugih kazalnikih,» je pojasnil Peterka.
Štefanec je prav tako prepričan, da sta korupcija in z njo povezana izguba slovenskega javnega denarja velika težava Slovenije in da se s tem izgubljajo priložnosti, da bi ta denar uporabili za kakšno ne dovolj urejeno področje našega javnega življenja.
«Z višino izgubljenega denarja se niti ne bi ukvarjal, ker nekateri trdijo, da je previsoka, drugi spet, da je še večja, moje stališče pa je, da je vsak evro, ki gre zunaj javnega sektorja kot posledica koruptivnih ravnanj, preveč. V Evropi smo verjetno nekje na sredini držav, a s takšnimi ravnanji so obremenjene tudi nekatere države, ki so nam nekako vzor, pa včasih neupravičeno. Danski bančni sistem je pred nekaj leti opral več sto milijonov evrov, pa tega ne bi pričakovali. Bolezen, imenovano korupcija, nedvomno poznajo vsi,» pravi nekdanji predsednik KPK-ja.
Boris Štefanec. Foto: BoBo
Na vprašanje, katere bi bile po njegovem mnenju najboljše metode za zajezitev koruptivnih dejanj v Sloveniji, Peterka odgovarja, da vse po malem vpliva na končno stanje: «Zakonodaja je kljub pomanjkljivostim verjetno še najmanj problematična. Zelo smo šibki pri naslednjem koraku, izvajanju v praksi. Premalo je ozaveščanja, ključne nadzorne institucije so preobremenjene in podhranjene, akterji civilne družbe tudi. Na tem področju manjkata neka konkretnejša strategija in jasen ton z vrha, ki bi vplival na ključne podsisteme. Resolucija za preprečevanje korupcije, ki naj bi bila temeljno vodilo pri izvajanju ukrepov, bo prihodnje leto polnoletna, kar je dovolj dober pokazatelj tega, da smo zaspali. Del tega sistema smo neizbežno tudi državljani. Če na volišču ne bo eden od ključnih dejavnikov za izbor integriteta kandidata in če tega ne bomo zahtevali celoten mandat, se bo takšno stanje nadaljevalo.»
Po Štefanečevem mnenju imajo največje orožje v boju zoper korupcijo v rokah mediji. «Mediji bi morali vztrajati pri informiranju javnosti o takšnih ravnanjih, in to tako dolgo, da bi se zgodile pričakovane posledice. Tudi zdaj, ko se bo počasi razvnel predvolilni boj, neformalno se je že, bi prav mediji morali razgaljati posamezne politike z imeni in priimki, ki so ravnali nečedno. Ljudje imamo namreč to lastnost, da zelo hitro pozabljamo negativne stvari, in prav mediji bi nas morali spomniti, ob kandidiranju posameznikov, ki si tega nikakor ne zaslužijo, kaj so počeli in pozabili. Instituciji, kot sta KPK in Računsko sodišče, svoje ugotovitve pač objavita, a se nanje hitro pozabi. Ponovno pa tega pač ne moreta objavljati, mediji pa lahko, in to vse do takrat, ko se bodo zgodile pričakovane posledice,» je pojasnil.
Boris Štefanec o nekaterih zadnjih, izrazitejših primerih korupcijskih tveganj ali kršitev integritete politikov v Sloveniji
Številne afere brez sodnega epiloga
Številni sodni procesi, v katere so bili oz. so zaradi sumov korupcije še vpleteni slovenski politiki, se vlečejo neskončno dolgo ali pa se končajo brez nekega resnega sodnega epiloga, z zastaranjem.
«Prav gotovo je sodnih epilogov daleč premalo in se izgubljajo v dolgotrajnosti postopkov, v očitkih, da so kršena procesna pravila, in to tako dolgo, da zadeve zastarajo. Spomnil bi na primer Patria in prav v tej zadevi posledično koruptivni gospod v Republiki Avstriji še danes prestaja oziroma je prestajal zaporno kazen, ker je več kot 2,3 milijona evrov nekomu nakazal v Slovenijo. Mi v Sloveniji pa nismo sposobni ugotoviti, komu, in zadeva je veselo zastarala, ne da bi odkrili storilca,» še izpostavlja Štefanec.
Peterka pa na drugi strani pojasnjuje, da na tem področju sicer niso opravljali konkretnejših analiz, vendar pa je pomanjkanje epilogov v odmevnejših primerih zagotovo skrb vzbujajoče.
«Spremljamo pa nekatere ključne akterje. V sodniških vrstah se je v zadnjih letih večkrat pojavilo problematiziranje sodne preiskave, v zadnjem letnem poročilu vrhovno državno tožilstvo prav pri pregonu korupcijskih kaznivih dejanj opozarja na prekratke zastaralne roke. Večkrat je bilo slišati zavzemanje različnih političnih akterjev za ustanovitev specializiranih sodišč za tovrstno obliko kriminalitete, to je tudi del trenutne koalicijske pogodbe, a nekih resnejših korakov v tej smeri nismo zasledili,» pa med drugim opozarja Peterka.
Source link: www.rtvslo.si
