Slovenija
Vrečko: Namesto osvobajanja smo priča zasužnjevanju medijskih delavcev Svetovni dan svobode medijev zaznamujemo 3. maja 2. maj 2026 ob 15.01 • MMC RTV SLO, STA T. L. Š. Shrani članek Pojdi na komentarje (27)27 Deli članek Preberi članek
Ministrica za kulturo, ki opravlja tekoče posle, Asta Vrečko je v poslanici ob svetovnem dnevu svobode medijev opozorila na razkrajanje novinarskega poklica. Po njenih navedbah se dogaja tiho, a agresivno kapitalsko prevzemanje medijev.
Shrani članek Pojdi na komentarje (27)27 Preberi članek
Asta Vrečko. Foto: Adrijan Pregelj/RTV Slovenija
Ministrica Asta Vrečko je v poslanici zapisala, da je bil dan svobodnega tiska na začetku 90. let prejšnjega stoletja razglašen kot napoved osvoboditve četrte veje oblasti izpod pritiskov politike in avtokratskih odločevalcev. «Danes se novinarstvo ne spoprijema le z vnovičnim razmahom avtokratskih režimov, ampak tudi z morda še hujšo grožnjo digitalnega fevdalizma, ki novinarsko delo prepoznava le kot še en podatkovni tok in varuhe demokracije spreminja v informacijsko potrošniško blago,» je navedla.
Oglas
«Lastniki digitalnih platform tržijo našo pozornost najboljšemu ponudniku, ustvarjalci vsebin pa jim služijo kot poceni delovna sila, vpeta v algoritemsko tovarno. Namesto osvobajanja smo priča novemu zasužnjevanju medijskih delavcev, namesto stremljenja k informirani javnosti pa medijska in podatkovna podjetja danes zagovarjajo predvsem interesne skupine lastnikov ter prek njih vršijo pritisk na odločevalce in javnost,» je opozorila.
«Za nove lastnike medij ni podjetje za informiranje, temveč zgolj orodje za zaščito lastnih kapitalskih naložb»
Po njenih navedbah se dogaja tiho, a agresivno kapitalsko prevzemanje medijev. Za nove lastnike medij, kot je navedla, ni podjetje za informiranje javnosti, temveč zgolj orodje za zaščito lastnih kapitalskih naložb in pranje političnega vpliva, posledica tega pa je razkrajanje novinarskega poklica. «Prekarno delo, nizke plače in nenehna eksistencialna negotovost novinarjev niso le ekonomska težava, temveč najučinkovitejše orodje za vsiljevanje samocenzure,» je opozorila. Novinar, ki se bori za golo preživetje, po njenem prepričanju težko nadzira centre moči.
«Država zato ne sme več biti le pasiven opazovalec tega tržnega opustošenja. Profesionalnega novinarstva ne smemo več obravnavati zgolj kot storitve na prostem trgu, temveč kot kritično demokratično infrastrukturo, ki jo je treba sistemsko zaščititi in podpreti,» je pozvala.
Spomnila je, da na začetku mandata na ministrstvu za kulturo medijem niso «napovedali vojne, kot smo večkrat videli v preteklosti«, ampak so s prenovo medijske zakonodaje «uvedli sodobne finančne pomoči medijem, s katerimi podpiramo človeško, etično novinarstvo: sofinanciramo nove zaposlitve, pomagamo tisku in krepimo naročniški model, ki medijem daje največ avtonomije – neodvisno od diktata klikov«. Prav tako so uvedli nekatere varovalke proti nepreglednim medijskim monopolom, od obveznega razkrivanja dejanskega lastništva do presoje učinkov medijske koncentracije na pluralnost in uredniško neodvisnost, je navedla.
«Vsem novinarkam in novinarjem, urednikom in urednicam, ki v tem neizprosnem in pogosto sovražnem okolju ohranjate hrbtenico poklica – iskrena hvala in globok poklon ob vašem dnevu. Svoboda medijev, neodvisno novinarstvo in pravica do obveščenosti so temelji demokratične družbe. In zato ne smemo dopustiti, da se ti temelji zamajajo,» je poudarila Vrečko.
Letošnji svetovni dan svobode medijev bo v Sloveniji med drugim minil v znamenju uveljavljanja še nekaterih delov novega zakona o medijih, ki je prinesel tudi podlago za pomoči medijem za prilagoditev na nove razmere. Po drugi strani pa bi se glede na napovedi politike lahko zgodila drugačna smer – rezi pomoči in ukinitev RTV-prispevka. Foto: Zajem zaslona
Slovenija na 36. mestu lestvice Novinarjev brez meja
Slovenija je svetovni dan svobode medijev pričakala na 36. mestu lestvice, ki jo vsako leto oblikuje mednarodna organizacija Novinarji brez meja. Po visokem lanskem skoku navzgor tudi na račun sprejemanja nove medijske zakonodaje in napovedi shem pomoči medijem je letos izgubila nekaj več kot eno točko in tri mesta na lestvici. Organizacija ugotavlja, da namreč zakon o preprečevanju t. i. strateških tožb (SLAPP) še ne učinkuje.
S 1. majem so se, denimo, začele uporabljati določbe novega zakona o medijih o oceni koncentracij na medijskem trgu. Postopek ocene se bo začel na podlagi priglasitve ali po uradni dolžnosti, za oceno pa bo pristojna Agencija za varstvo konkurence (AVK). Prepovedane so koncentracije, ki v skladu z zakonom in evropsko uredbo pomembno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo.
Sorodna novica Padec Slovenije na lestvici svobode medijev za tri mesta; zdaj je na 36. mestu med 180 državami
Slovensko novinarstvo z materialnega vidika v slabem stanju
Marko Milosavljević s fakultete za družbene vede ob svetovnem dnevu svobode medijev ugotavlja, da je slovensko novinarstvo z materialnega vidika v slabem stanju, ker je bilo vsaj zadnjih deset let sistematično podhranjeno. Stari poslovni modeli, posebej pri tiskanih medijih, namreč niso bili več ekonomsko vzdržni. Le redkokateri medij v Sloveniji je še čisto ekonomsko vzdržen brez državnih sredstev, je dejal v izjavi za STA.
Opisano stanje se je po njegovi ugotovitvi lepo izrazilo v preteklih dveh letih ob razpravi o predlogu zakona o medijih. Še zlasti tiskani mediji so namreč molčali in niso problematizirali tega zakonskega predloga predvsem zato, ker so bili novinarji in lastniki prepričani, da jim bo zakon v marsičem pomagal, je pojasnil.
Podobno se je po njegovem opažanju zgodilo v zadnjem letu, ko je potekala razprava o predlagani noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija, saj je tudi javna RTV zelo odvisna od dodatnih oblik državne pomoči. Novela zakona je namreč določila višino sredstev za narodnostne programe in glasbeno produkcijo iz državnega proračuna.
Obžaluje, ker vlada Roberta Goloba ni naredila dovolj, da bi medijem dejansko zagotovila dovolj sredstev za novinarstvo in za redakcije. Na preohlapnost zakonodaje in nezadostnost ukrepov pa opozarjajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije.
Smer, v katero bo šlo dogajanje na področju medijev po volitvah v DZ-ju in oblikovanju nove vlade, je za zdaj še negotova. Foto: Pixabay
SDS ne podpira shem pomoči medijem, trojček NSi, SLS in Fokus bi sredstva prek razpisov zmanjšal
Smer, v katero bo šlo dogajanje na področju medijev po volitvah v DZ-ju in oblikovanju nove vlade, je za zdaj še negotova. Jo pa nakazujejo stališča posameznih parlamentarnih strank, ki bi glede na trenutno dogajanje lahko sodelovale pri oblikovanju nove vlade. Tako so v SDS-u, ki je s pripravo izhodišč za pogajanja o koalicijski pogodbi že naredil korake k oblikovanju desne vlade, že pred volitvami za STA poudarili, da shem pomoči medijem ne podpirajo.
Glede Slovenske tiskovne agencije, katere državno financiranje so v prejšnji vladi, ki so jo vodili, ustavili za več kot 300 dni, so navedli, da zagovarjajo brezplačne, objektivne in pregledne vsebine. Prvak stranke Janez Janša pa je v sredo za Planet TV izrazil tudi podporo ukinitvi RTV-prispevka, za kar se sicer zavzema stranka Resni.ca. Ta stranka naj ne bi vstopila v vlado, je pa napovedala, da bodo podpirali predloge, usklajene z njihovim programom.
Trojček NSi, SLS in Fokus pred volitvami glede shem pomoči sicer ni bil tako odklonilen kot SDS. Bi pa zmanjšal obseg sredstev, ki se medijem dodeljujejo prek javnih razpisov, in postopno dvignil del dohodnine za donacije medijem in nevladnikom na tri odstotke. RTV in STA je treba po njihovi oceni prestrukturirati in modernizirati, še zlasti na RTV-ju pa se jim zdi nujna racionalizacija poslovanja, so takrat navedli za STA.
Po drugi strani Demokrati pred volitvami niso imeli načrtov z RTV-jem in STA-jem, so pa ocenili, da je dobro, da sta obe neodvisni od kakršne koli politike. Navedli so še, da verjamejo v medijsko pluralnost.
Oglas
Source link: www.rtvslo.si
