Slovenija
Ministrstvo za solidarno prihodnost poudarja, da so pavšali za dolgotrajno oskrbo le začasni Odzivi na navedbe upravnega odbora ZZZS-ja 27. marec 2026 ob 16.59 • Zadnji poseg: 27. marec 2026 ob 17.13 • Ljubljana — MMC RTV SLO, STA G. C. Shrani članek Pojdi na komentarje Deli članek Preberi članek
Pavšalne cene, ki jih ZZZS plačuje domovom za starejše, so namenjene stabilnemu prehodu v novi sistem dolgotrajne oskrbe in niso arbitrarno določeni zneski, so na ministrstvu za solidarno prihodnost zapisali v odzivu na očitke ZZZS-ja.
Shrani članek Pojdi na komentarje (0) Preberi članek

Ministrstvo za solidarno prihodnost zanika trditev, da je v dolgotrajno oskrbo vključenih malo ljudi. Foto: EPA
Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je od ministrstva v četrtek zahteval ukrepanje glede po njihovem mnenju previsokih pavšalov, ki jih ZZZS plačuje domovom za starejše. Po besedah predsednika upravnega odbora ZZZS-ja Miroslava Smrekarja je bila napoved ministrstva, da bo ta storitev težka 28 milijonov evrov, računi pa so znašali približno 40 milijonov. Dvomijo tudi o ustreznosti prevedbe oziroma razvrstitvi stanovalcev v kategorije dolgotrajne oskrbe.
Oglas
Na ministrstvu za solidarno prihodnost so pojasnili, da so bile pavšalne cene določene na podlagi vnaprej opredeljenega metodološkega okvira in v sodelovanju s strokovno javnostjo, izvajalci in Skupnostjo socialnih zavodov.
Spomnili so, da ta prehodni mehanizem velja do uvedbe sistema dokumentiranja dejansko opravljenih storitev, ki ga morajo izvajalci vzpostaviti najpozneje do septembra. Namen prehodnega obdobja je bil ugotoviti, kakšna je realna cena izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe, ter zagotoviti stabilno in nemoteno izvajanje storitev za uporabnike.
Državni sekretar Luka Omladič se je tudi udeležil seje upravnega odbora ZZZS-ja, ki je potekala pretekli četrtek kot priprava na skupščino ZZZS-ja, na kateri bo sodeloval tudi minister Simon Maljevac. Že na seji upravnega odbora so predstavili določene odgovore, dodatna pojasnila pa bodo podali na sami skupščini, so se zavezali. Zahteve upravnega odbora po takojšnji reviziji, poročilu in znižanju pavšala pa presegajo okvire njegovih pristojnosti.

Sorodna novica ZZZS od ministrstva za solidarno prihodnost zahteva pojasnilo o izračunavanju pavšalnih cen
«Trditev, da so cene štirikrat višje od predvidenih, ne drži. Po zadnji finančni projekciji je bila skupna predvidena mesečna poraba ocenjena na približno 28 milijonov evrov, v prvem mesecu izvajanja sistema pa je bilo izplačanih približno 40 milijonov evrov, kar pomeni približno 30-odstotno povečanje glede na projekcije, nikakor pa ne štirikratnega odstopanja,» so navedli.
Na odstopanje so po njihovih zagotovilih vplivali tudi dejavniki, ki jih prvotne projekcije niso v celoti zajele, med drugim povečanje števila uporabnikov v sistemu, spremembe v strukturi upravičencev in vključitev dodatnih izplačil, kot je bil zimski regres za koncesionarje.
Zanikanje trditve, da je v dolgotrajno oskrbo vključenih malo ljudi
Zanikali so tudi trditev, da je v dolgotrajno oskrbo vključenih malo ljudi. Zapisali so, da je v sistem trenutno vključenih več kot 30.000 uporabnikov, pri čemer je večina vključena v institucionalno varstvo. Mesečni stroški za bivanje in prehrano so se po navedbah ministrstva v številnih primerih občutno znižali, kar «predstavlja pomembno razbremenitev gospodinjstev in večjo dostopnost storitev dolgotrajne oskrbe«.
Sredstva za dolgotrajno oskrbo se uporabljajo predvsem za plačilo stroškov dela, kritje materialnih stroškov izvajanja storitev, plačilo storitev dolgotrajne oskrbe in pokrivanje stroškov amortizacije opreme in infrastrukture, so navedli in dodali, da je ustreznost razvrščanja uporabnikov v kategorije dolgotrajne oskrbe izključno v domeni izvajalcev in njihovih strokovnih služb.
Ministrstvo pri tem ne sme posegati v strokovno oceno posameznega primera. Minister Maljevac ob tem poudarja, da «če se izkaže, da so posamezni zavodi ali njihova vodstva ravnali nepravilno ali izigrali pravila sistema, bodo morali za takšna ravnanja tudi prevzeti odgovornost«.
Zagotovili so, da bo odločitev o morebitni spremembi pavšala sprejeta na podlagi podatkov in analiz. O morebitnih spremembah bodo najprej uradno obveščeni izvajalci in ZZZS kot ključni deležniki pri izvajanju sistema.

Sindidati pozivajo, da se preveri izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu. Foto: BoBo
Javni poziv za dolgotrajno oskrbo na domu
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in Sindikat upokojencev Slovenije (SUS) pa pozivata občine kot koncendente za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, naj nemudoma preverijo dejansko izvajanje teh storitev in delovanje javne mreže. Trenutni podatki namreč kažejo na resne pomanjkljivosti pri uresničevanju zakonskih obveznosti.
«Dolgotrajna oskrba na domu ni zgolj zakonska obveznost, temveč ključna storitev za dostojno življenje ljudi, ki potrebujejo pomoč. Namen sistema je jasen: omogočiti ljudem, da čim dlje ostanejo v domačem okolju. Občine pozivamo, da kot koncendenti oziroma pogodbeni partnerji od svojih izvajalcev zahtevajo takojšnje izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, da bodo občani in občanke, ki pomoč potrebujejo, lahko čim dlje ostali v domačem okolju,» so navedli v pozivu.
Zavod za zdravstveno zavarovanje ima sicer na seznamu 117 izvajalcev dolgotrajne oskrbe in ponudnikov e-oskrbe. Po registru Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pa so skoraj vse občine že vzpostavile ustrezne organizacijske oblike, bodisi z ustanovitvijo javnih zavodov, podelitvijo koncesij ali sklenitvijo pogodb z izvajalci.
Sindikati menijo, da zato težava ni v organizaciji sistema, temveč v njegovem dejanskem izvajanju. Finančno poročilo ZZZS-ja za januar in februar 2026 kaže, da je bilo od načrtovanih 19.982.194,80 evra sredstev za DO na domu porabljenih zgolj 104.270,18 evra ali 0,52 odstotka. Za storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti na domu pa je bilo od načrtovanih 5.848.901,46 evra porabljenih zgolj 69.550,48 evra ali 1,19 odstotka. Ti podatki nam jasno pokažejo, da se DO na domu v praksi skoraj ne izvaja, so poudarili in dodali, da to potrjuje tudi število odobrenih storitev, saj je bilo med 1. decembrom 2025 in 28. februarjem 2026 na novo priznanih le 235 osebnih načrtov za DO na domu in 1148 za denarni prejemek.
Dvotirni sistem povzroča zmedo in neenakost
Posebno težavo, tako sindikati, predstavlja to, da občine izvajajo dvotirni sistem pomoči na domu po zakonu o socialnem varstvu (ZSV) in po zakonu o dolgotrajni oskrbi.
Čeprav so izvajalci v praksi pogosto isti, pravici nista enakovredni, pomoč družini na domu po ZSV-ju ne vključuje zdravstvene nege in jo morajo uporabniki sofinancirati, čeprav že plačujejo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo.
Poleg tega postaja ta oblika pomoči vse manj dostopna, saj od 1. decembra 2025 ni več mogoče uveljavljati dodatka za pomoč in postrežbo, s katerim so si številne družine pomagale pri kritju stroškov. Na drugi strani dolgotrajna oskrba na domu ne zahteva doplačil, vendar pa postopki za pridobitev pravic trajajo več mesecev. «Nedopustno je, da ljudje kljub plačevanju prispevka za dolgotrajno oskrbo do storitev, do katerih so upravičeni, ne morejo pravočasno dostopati,» so ob tem poudarili in občine pozvali, da naj nemudoma zagotovijo dejansko izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu in od izvajalcev zahtevajo aktivno izvajanje storitev.
Oglas
Source link: www.rtvslo.si

