Slovenija
Bučar Ručman o primeru Šutar: Priča smo učni uri politizacije in iskanja točk Pogovor v Odmevih 15. december 2025 ob 22.58 • Ljubljana — MMC RTV SLO, Televizija Slovenija Al. Ma. Shrani članek Pojdi na komentarje Deli članek Preberi članek
Primer Šutar je postal polje političnega obračunavanja in razširjenega predvolilnega časa, pravi sociolog Aleš Bučar Ručman, in dodaja, da se ob takih primerih političnega izkoriščanja lahko začne vezivo, na katerem sloni zaupanje v sistem, krhati.
Shrani članek Pojdi na komentarje (0) Preberi članek

Aleš Bučar Ručman v Odmevih. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Pristojnim organom je treba dopustiti, da postopke opravijo strokovno in nepristransko, sta po petkovi izpustitvi edinega priprtega osumljenca za napad na Aleša Šutarja sporočila ministrica za pravosodje in minister za notranje zadeve. Izpustitev priprtega močno odmeva po državi, po neuradnih podatkih pa naj bi bil za napad osumljen tudi 20-letni sorodnik izpuščenega. Zadevo je v Odmevih v pogovoru z Manico Janežič Ambrožič komentiral sociolog s fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru Aleš Bučar Ručman.

Sorodna novica Ali se preiskava smrti Aleša Šutarja širi še na enega osumljenca?
Kako vidite odziv slovenske politike na petkovo odločitev sodišča, torej na izpustitev osumljenega?
Pri odgovoru na to vprašanje bi šel korak nazaj in pogledal, kako se je politika v celoti odzvala na ta tragičen primer. Za vse, ki se ukvarjamo z varnostnimi vprašanji, je bilo verjetno zelo hitro jasno, da bomo priča učni uri politizacije tega primera in peljanja v smer iskanja nekih političnih točk za različne politične odločevalce. To – da se razume – ni nobena izjema v Sloveniji, tudi v tujini se tako zgodi, kadar pride do ekstremnih primerov; do primerov, kjer so domnevni storilci tisti, ki so še drugačni od večinske populacije, manjšinske skupine in tako naprej. To zelo hitro postane predmet političnega obračunavanja. Navadno je formula takšna – govorim za tujino – da desni, skrajno desni politični odločevalci to stvar potencirajo, razpihnejo sovraštvo, potem pa levi ali pa sredinski se na to odzovejo, kot se odzovejo. Nekaj podobnega smo lahko pričakovali tudi pri nas, s tem, da se je po letu 2015 zgodila ena izjema. Takrat smo pri tako imenovani migrantski krizi prvič videli, da je levosredinska politika uporabila mehanizme, ki so bolj blizu ali pa so tisti, ki so desni. Tokrat se je zgodilo podobno. Zame v tem kontekstu izjave politikov niso tako pomembne. Zame je bolj pomembno, ali lahko policija in sodstvo delujeta brez pritiska politike in javnosti.
Bi se politika po vašem mnenju odzvala drugače, če ne bi bile pred vrati volitve?
Celoten primer je postal predmet političnega obračunavanja, politizacije in je več kot jasno, da imamo prek te teme, pa tudi nekaterih drugih, razširjen predvolilni čas in tukaj postaja to očitno. Vedeti moramo: emocionalne teme, tiste, ki imajo čustven naboj, so tiste, ki najbolj delijo, so tiste, ki lahko odločajo.
Tema bo zelo očitno tudi del predvolilne kampanje v prihodnjih mesecih. Pustiti moramo, da neodvisne ustanove opravijo svoje delo, sta danes dejala ministra. Zdi pa se, da obstaja neko nezaupanje. Na kako resni preizkušnji so te ključne ustanove v družbi, sodstvo, tožilstvo, policija?
Da, vse institucije, ki ste jih našteli, predstavljajo jedro delovanja države, demokratične ureditve, sistema, ki ga živimo. To zaupanje je zelo tesno povezano z vprašanjem legitimnosti. Kako mi ljudje prepoznavamo legitimnost teh institucij? Ali jim dajemo pravico, da odločajo, upravljajo z našimi življenji, s politikami? To vprašanje legitimnosti je v demokraciji povezano z zaupanjem v racionalna pravila, v delovanje pravnega sistema in ta je zelo tesno povezan s tako imenovano proceduralno pravičnostjo. V teh primerih to konkretno pomeni, da moramo zaupati v postopek, zaupati moramo v institucije, in ko imamo to zaupanje, ne glede na to, kakšen je rezultat, zaupamo v celotno delovanje sistema. Ko se pa zgodijo primeri, kot je ta, ko se začne to tudi politično izkoriščati, se vezivo, na katerem sloni zaupanje, začne krhati. Takrat je za vse institucije ključno, da zelo transparentno komunicirajo, da postane jasno, da ni pristranskosti ne v eno ne v drugo smer, in da je zelo jasno, da sledijo generalni pravičnosti. V tem primeru bi bilo verjetno splošno pričakovati, da bi ljudje rekli: želimo imeti storilca takoj sprocesiranega, obsojenega. Ampak, za zaupanje in za zaupanje v delovanje prava je bistveno bolj pomembno, da institucije v miru in dosledno in natančno, pravično odpeljejo stvari do konca.
Se vam ne zdi, da se je zaupanje začelo krhati že prej? Na težave so mnogi opozarjali že doslej. V nekaj letih se je zgodilo kar nekaj incidentov in se zdi, da so jih vlade takšne incidente ali pa recimo hojo po robu nekaterih pripadnikov preprosto ignorirale. Kaj se je dogajalo, da se nekatere težave niso nagovorile prej?
Mislim, da je ta konkreten primer, torej vprašanja sobivanja romske skupnosti v tem delu Slovenije, kjer se je zgodil ta incident, posledica vrstoletnega spregledanja težav, zanemarjanja težav in pričakovanja, da se bodo stvari zajezile, umirile in kupile s socialnimi transferji. Nekega resnega dela v teh skupnostih pa ni bilo. Na drugi strani ni bilo postavljanja jasnih meril in pričakovanja odgovornosti pripadnikov te skupnosti. Največje težave so se dogajale znotraj skupnosti. Mislim, da so največjo ceno plačevali šibki člani v tej skupnosti, ženske, dekleta in potem je na neki točki to postalo problematično tudi širše. Ključno je, da razumemo, da težava ni samo v romski skupnosti kot taki, torej v njihovi etnični pripadnosti, ampak je v socialnih okoliščinah in v vsem delovanju oblasti, institucij, vseh državnih institucij, začenši s socialo, vzgojo in na koncu tudi z represijo, se pravi z nadzorom zakonodaje, ker so pač tukaj zatajili.
Lahko kakšna poteza v tem trenutku pomiri te napete razmere v Sloveniji?
Verjamem, da morata politika in javnost dati institucijam nadzora in pregona zaupanje. Zaupanje v policijo je po nekaj letih v preteklosti spet v porastu, je visoko. In policija, če jaz pogledam, z vidika njenega delovanja to tudi na nek način upravičuje. To je prvi korak. Institucije, ki se s tem ukvarjajo, preganjajo, moramo imeti proste roke in delo opraviti profesionalno. Mislim, da ga. Potem pa je od nas državljanom, da postavimo zahteve do politike, da ustvari okolje, kjer je vse tisto, kar sva prej govorila, nemogoče.
Bučar Ručman o primeru Šutar
Oglas
Source link: www.rtvslo.si




