Slovenija
Zorčič: Se tisti, ki se ni prijavil kot organizator, sme oglasiti v referendumski kampanji? Pogovor v Odmevih 8. december 2025 ob 22.23 • Ljubljana — MMC RTV SLO, Televizija Slovenija Al. Ma. Shrani članek Pojdi na komentarje Deli članek Preberi članek
Državna volilna komisija ni pristojna za presojanje nepravilnosti v referendumski kampanji, pravi naslov za to je vrhovno sodišče, je o številnih ugovorih na izid referenduma dejal predsednik Državne volilne komisije Igor Zorčič.
Shrani članek Pojdi na komentarje (0) Preberi članek
Igor Zorčič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Državna volilna komisija (DVK) je zavrgla več ugovorov na izid referenduma o zakonu o prostovoljnem končanju življenja. Eden izmed pobudnikov ugovora je že napovedal, da bo šel še na vrhovno sodišče. Kaj se potem lahko zgodi? Na to in številna druga vprašanja voditelja Igorja E. Berganta je v Odmevih odgovarjal direktor službe DVK-ja Igor Zorčič.
Sorodna novica DVK zavrgel ugovore Srebrne niti in potrdil izid referenduma
Državna volilna komisija se je izrekla za nepristojno. Tukaj gre očitno za različne opredelitve 51. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Marca lani je bil spremenjen. Vi ga razumete tako, da vlagatelj ugovora ne more ugovarjati zaradi nepravilnosti v referendumski kampanji. Ampak, vlagatelj pa trdi ravno obratno: da ste vi to dolžni obravnavati. Lahko tudi kot pravnik to pojasnite?
Zakon je povsem jasen. Je nov, v tem delu star praktično eno leto, in zelo jasno opredeljuje vlogo. V takšnem primeru, kot se je zgodil danes na podlagi ugovora volivca, Državna volilna komisija nima pristojnosti presojati napak v referendumski kampanji, pač pa ima samo pristojnost presojanja o napakah, ki so se zgodile pri volilnih opravilih, ki so jih morebiti storili volilni organi.
Tu niste opazili nepravilnosti?
Ne. Na tem mestu bi se zahvalil vsem 20.000 članom volilnih organov, ki so sodelovali na tem referendumu. Mislim, da so svoje delo opravili korektno in referendum dejansko izkazuje voljo ljudi. Kar se tiče pa vlagateljev ugovora, pa ti tudi danes, ko je bil njihov ugovor zavržen, niso s tem izgubili pravice, ki jo imajo po zakonu. Oni imajo namreč pravico v 15 dneh po objavi izida referenduma, ki je bil danes potrjen, vložiti tožbo na vrhovno sodišče.
Vrhovno sodišče je potem zadnja instanca, in če se bo gospod Biščak pritožil, bo potem odločalo o tem.
Tako, v skladu z zakonom. Zakon je tu zelo jasen: če gre za napake v referendumski kampanji, je pravi naslov vrhovno sodišče.
Ali bi morebitna tožba gospoda Biščaka odložila vašo današnjo potrditev referendumskega izida?
Ne. Naš izid bo objavljen v uradnem listu in s tem postaja veljaven. Če bo pa kadar koli v prihodnosti sprejeta drugačna odločitev vrhovnega sodišča, bo pa zadeva pač takšna, kot bo narekovalo samo sodišče.
Okrog referendumske kampanje se je v naši javnosti dvigalo zelo veliko prahu. Organizatorjev kampanje je bilo zelo veliko, skupno 33. Ugovor zoper veljavnost pa izpostavlja tiste, ki naj bi bili v kampanji aktivni, pa se niso registrirali. Ali imamo glede tega v Sloveniji dovolj jasna in tudi stroga pravila?
To je vprašanje za stroko. Državna volilna komisija sama ni pristojna za nadziranje referendumske ali volilne kampanje. Se je pa izkazalo, da so ta določila morda – ne bom rekel pomanjkljiva –, ampak očitno zapisana predvsem za primere volitev, nekoliko manj referendumov. Če se bo ta zadeva izpostavila ali pa mogoče eskalirala, si bomo morali odgovoriti na vprašanje, ali tisti, ki se ni prijavil kot organizator referendumske kampanje, sme kaj povedati v referendumu ali ne.
Sorodna novica Svoboda in SDS naklonjena odpravi volilnega molka; SD in Levica poudarila nujo po tehtnem razmisleku
Bližajo se državnozborske volitve. Ne glede na izid posvetovalnega referenduma o preferenčnem glasu se spremembe očitno na tem področju ne bodo zgodile. Je pa predsednik vlade Golob pred dnevi napovedal pobudo o ukinitvi volilnega molka. Kakšno je stališče Državne volilne komisije? Koliko bi to spremenilo priprave na volitve? Ali je sploh še čas, da se kaj takšnega spremeni pred marčevskimi volitvami?
Menim, da volilne zakonodaje eno leto pred volitvami ni za spreminjati. Volilni molk zadeva tudi delo DVK-ja, ne z vidika kršitev volilnega molka, pač pa predvsem z vidika organizacije volišč. Ne glede na to, kakšna bi bila ta ureditev, ki je zdaj samo hipotetična, bi bilo treba zagotoviti, da volivcev na dan volitev ne nadlegujejo raznorazni agitatorji.
Sorodna novica SDS za enotno številko kandidatne liste v vseh osmih volilnih enotah
Prav danes je svoj predlog novele zakona o volitvah predstavila tudi opozicijska stranka SDS. Ta predlaga enotno številčenje kandidatnih list v vseh osmih volilnih enotah. Tudi SDS podpira razmisleke o ukinitvi volilnega molka, a meni, da bi bilo pa za zagotavljanje enakopravnejših pogojev za volivce pa treba najprej vrniti v zadnjih letih ukinjena volišča. Tu me še zanima vaše stališče.
Kar se tiče enotnega številčenja bi na prvo žogo rekel, da ta predlog mogoče ni tako slab. Res pa je, da kolikor mi je uspelo na hitro prebrati predlog zakona, ki je že vložen v državnem zboru, se bojim, da so ti roki, ki so predvideni za žreb in potem določitev teh številk, prekratki za Državno volilno komisijo. Zavedati se moramo, da so že nasploh roki v zakonu zelo kratki. Govorim o rokih, ki določajo, kdaj je treba vložiti kandidature, do kdaj je potem treba te kandidature potrditi in potem tudi morebitna pravna sredstva. Na koncu se znajde Državna volilna komisija v enem zelo kratkem roku, mogoče 14 ali celo desetih dni do volitev, ko mora natisniti vse glasovnice, ker šele takrat ve, katere liste so potrjene in kakšna je izžrebana številka. Kar se tiče pa števila volišč: trenutno je v Sloveniji približno 3000 rednih volišč. Mislim, da smo po številu volišč na volivca v samem svetovnem vrhu, tako da ne vidim razloga, da bi to število še povečevali.
DVK zavrnil ugovore, kaj sledi? Oglas
Source link: www.rtvslo.si
