Slovenija
Večina zaposlenih v zdravstveni negi na delovnem mestu doživela nasilje, prijave na policijo redke Pomoč varnostne službe in policije v primeru nasilja poiskalo le 14 odstotkov anketirancev 29. november 2025 ob 7.39 • Ljubljana — MMC RTV SLO, STA M. Z. Shrani članek Pojdi na komentarje (58)58 Deli članek Preberi članek
Raziskava je pokazala, da je 86 odstotkov zaposlenih v zdravstveni in babiški negi v svoji karieri na delovnem mestu že doživelo nasilje bolnikov, njihovih svojcev ali obiskovalcev. Večina jih o tem obvesti nadrejene, le redki pa policijo.
Shrani članek Pojdi na komentarje (58)58 Preberi članek

Po besedah Gorazda Jesenka iz uprave kriminalistične policije primere nasilja nad medicinskimi sestrami obravnavajo pogosto. Kljub temu je prepričan, da je nasilja še veliko več, a ga žrtve pogosto ne prijavijo. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
V raziskavi Odnosi na delovnem mestu 2025, ki sta jo za Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije — Zvezo strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica — Zveza) izvedli Sonja Robnik in Maja Šikić Pogačar je spletno anketo med 8. in 25. novembrom 2024 izpolnilo 1575 anketirancev, 1090 jih je anketo izpolnilo do konca.
Raziskava je pokazala, da je 86 odstotkov zaposlenih v zdravstveni in babiški negi v svoji karieri na delovnem mestu že doživelo nasilje tretje osebe. 72 odstotkov anketirancev je doživelo verbalno nasilje, 25 odstotkov metanje, razbijanje ali uničevanje predmetov, 15 odstotkov pa fizično nasilje.
V 60 odstotkih primerov so žrtve nasilja tretje osebe s tem seznanile nadrejene, v 57 odstotkih so povedale sodelavcem, v 23 odstotkih so se soočile z nasilno osebo. Pomoč varnostne službe in policije pa je poiskalo zgolj 14 odstotkov anketirancev, kažejo rezultati.
Da ima delodajalec ničelno stopnjo tolerance do nasilja, meni dobra polovica
Okoli 70 odstotkov anketirancev je bilo na delovnem mestu žrtev trpinčenja. V zadnjem letu jih je bilo 43 odstotkov žrtev neresničnih komentarjev, opravljanja in škodljivih govoric, ena četrtina pa je prejela podcenjujoče ali sovražne komentarje, kričanje, zmerjanje in druge oblike verbalnega nasilja.
52 odstotkov vseh udeležencev v anketi se je povsem strinjalo s trditvijo, da ima njihov delodajalec ničelno stopnjo tolerance do nasilja med zaposlenimi, 56 odstotkov pa s trditvijo, da ima delodajalec ničelno toleranco do nasilja tretjih oseb nad zaposlenimi. Več kot 20 odstotkov jih medtem meni, da to sploh ne drži.
Raziskava je pokazala zelo jasne in statistično značilne korelacije med tem, koliko delodajalci vlagajo v dobre odnose, koliko so predani ničelni strpnosti do različnih vrst in oblik nasilja, in med tem, da se zaposleni tam dobro počutijo, da so predani delu, da jih delo veseli, je poudarila Robnik. «Če želijo delodajalci sprejemati učinkovite ukrepe za preprečevanje in obravnavo različnih vrst nasilja, morajo spodbujati prijavljanje incidentov in jih odgovorno obravnavati,» je poudarila.
Med najranljivejšimi patronažne sestre, ki bolnike obiskujejo na domu
Pomen ustrezne podpore vodstva in prijave nasilja na policijo so poudarili tudi sodelujoči na okrogli mizi o preprečevanju nasilja nad patronažnimi medicinskimi sestrami. Te so po besedah Monike Ažman iz Zbornice — Zveze tudi med najranljivejšimi, saj same vstopajo v bolnikov dom. Med uporabniki, ki jih obiskujejo patronažne medicinske sestre, so tudi uživalci prepovedanih drog, osebe s težavami v duševnem zdravju, ki živijo v neurejenih higienskih razmerah, je izpostavila.
«V tem trenutku nas najbolj skrbi, da zavarovalnica za zdravstveno zavarovanje plača eno izvajalko na eno dejavnost, en stik, en vstop v družino. Tako nimamo razdelanih meril, kdaj bi pa v kakšnemu primeru morali pristopiti dve patronažni medicinski sestri, kar bi bilo z vidika varnosti nujno,» je izpostavila.
Po besedah Gorazda Jesenka iz uprave kriminalistične policije primere nasilja nad medicinskimi sestrami obravnavajo pogosto, dogajajo se namreč vsakodnevno. Prepričan je, da je nasilja še veliko več, a ga žrtve pogosto ne prijavijo. Vsem, ki doživljajo nasilje, je svetoval, da se obrnejo na policijo in storilce prijavijo. «Zavedati se morajo, da je vsako nedopustno ravnanje proti njim najmanj nemoralno, lahko pa tudi kaznivo,» je zatrdil.
Oglas
Source link: www.rtvslo.si


