Slovenija
Bo Svobodi uspelo zbrati dovolj glasov za umik referenduma o obrambnih izdatkih? Predlog za umik referenduma ima za zdaj zagotovljenih 42 od 46 potrebnih glasov 18. julij 2025 ob 7.45 • Ljubljana — MMC RTV SLO, STA M. Z. Shrani članek Pojdi na komentarje Deli članek
Poslanke in poslance čakata dve izredni seji. Na prvi bodo odločali o več odmevnih zakonih, v središču pozornosti pa bo druga izredna seja, na kateri bodo popoldaglasovali še o predlogu za preklic posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov.
Shrani članek Pojdi na komentarje (0)
Kljub nekaterim informacijam, da bi Svoboda s predlogom za umik referenduma lahko uspela, ta zadostne podpore nima zagotovljene. Doslej so jo ob predlagateljih napovedali le trije poslanci iz vrst Demokratov. Foto: Matija Sušnik/DZ
Predlog sklepa za preklic je pretekli petek v parlamentarni postopek vložila stranka Svoboda. Za tak korak so se v največji vladni stranki na čelu z njenim predsednikom in premierjem Robertom Golobom odločili po nizu zapletov in srečanj, ki so sledili po tem, ko je DZ podprl predlog Levice o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih in napovedi Gibanja Svoboda za referendum o članstvu v Natu.
V živo iz državnega zbora
Razpis posvetovalnega referenduma, na katerem bi volivke in volivci odgovarjali na vprašanje, «ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov,» so pred dvema tednoma ob predlagateljici Levici soglasno podprli še v koalicijski stranki SD ter opozicijskih strankah NSi in SDS. Odgovoru, ali bodo tudi na tokratnem glasovanju vztrajali pri izvedbi referenduma, so se z izjemo Levice, ki pri referendumu vztraja, v preostalih naštetih strankah minule dni izogibali.
Iz SD-ja so prejšnji teden prihajala različna sporočila. Medtem ko je predsednik stranke Matjaž Han dejal, da bi bili pripravljeni podpreti umik referendumov, so v poslanski skupini zatrjevali, da bodo pri referendumu vztrajali. Ta teden so o tem razpravljali tudi na organih stranke, uradnih izjav glede glasovanja pa niso dajali, saj da bo vse jasno ob glasovanju.
V opozicijskih strankah SDS in NSi so ta teden prst uperili v vladno koalicijo, ki da ima dovolj glasov, da reši situacijo, ki jo je po njihovem mnenju sama zakuhala. V NSi-ju so se sicer še minuli teden zavzeli za preklic obeh referendumov. Svoboda pri glasovanju ne more računati niti na glasove samostojnih poslancev Mihe Kordiša, Dejana Kaloha in Mojce Šetinc Pašek, ki so napovedali, da umika referenduma ne bodo podprli. Za uspeh predloga bo sicer potrebna navadna večina, torej 46 glasov. Poslanci iz vrst Svobode in Demokratov, ki so edini doslej javno napovedali podporo, imajo skupaj 42 glasov.
Pred odločanjem o referendumu v okviru prve seje glasovanja o več zakonih
Še preden bo znan razplet glasovanja o umiku posvetovalnega referenduma, bodo poslanke in poslanci na prvi od dveh predvidenih izrednih sej glasovali o več odmevnih zakonih. Na dnevnem redu je med drugim glasovanje o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bo glede na predlog polnoletnemu bolniku, ki je sposoben odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljne prekinitve končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Zdravljenje bo moralo biti izčrpano in ne bo smelo dajati utemeljenega pričakovanja na ozdravitev oz. izboljšanje stanja. Pravice ne bo mogoče uveljavljati na podlagi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.
Sorodna novica DZ bo o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odločal na naslednji seji
Predlog zakona o gostinstvu, o katerem bo prav tako odločal DZ, medtem med drugim prinaša regulacijo kratkoročnega oddajanja stanovanj in hiš. Omejitve v predlogu so se glede na sprva predvidene v zakonodajnem postopku precej omilile. Predvidena je omejitev kratkotrajnega oddajanja na 60 dni v občinah s stanovanjsko krizo, bodo pa lahko te omejitve spremenile, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu.
Za katere občine bodo veljale omejitve, bo določila vlada, seznam bo veljal dve leti. Za omejitev, in sicer na vsaj 60 dni v letu, se bodo lahko prostovljno odločile tudi občine, ki ne bodo na seznamu. Za kratkoročno oddajanje bo potreben vpis v register nastanitvenih obratov in pridobitev identifikacijske številke ter soglasje vsaj 75 odstotkov etažnih lastnikov v stavbi in soglasje vseh lastnikov mejnih stanovanj.
DZ bo glasoval tudi o predlogu novele zakona o zaščiti živali, ki med drugim prinaša uvedbo seznama dovoljenih vrst eksotičnih živali, obvezno označevanje mačk, spremembe modela financiranja oskrbe zapuščenih živali, razširjene možnosti odvzema živali, uvedbo popolne prepovedi baterijske reje kokoši nesnic, prepoved kirurške kastracije pujskov do sedmega dneva brez uporabe anestezije in analgezije ter okrepljen inšpekcijski nadzor in višje kazni za hujše kršitve.
Pred poslanci bo tudi predlog novele zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki v sklopu sanacije po ujmi leta 2023 predvideva pravno podlago za neposreden nakup zemljišč za gradnjo nadomestitvenih objektov na varnih lokacijah. Predvideno je tudi odločanje o predlogih zakonov o funkcionarjih in o šolski inšpekciji.
Source link: www.rtvslo.si
