Slovenija
Kopač: Če članice ne izpolnjujejo svojih zavez, se šibita zavezništvo in solidarnost Komentar zavez do zavezništva Nata 1. julij 2025 ob 17.02 • Ljubljana — MMC RTV SLO Gregor Cerar Shrani članek Pojdi na komentarje (90)90 Deli članek Preberi članek
«Ko smo v zavezništvu, govorimo eno, doma govorimo drugo. Lahko si mislimo, kaj to pomeni za kredibilnost,» je navedbe premierja Goloba, da je Slovenija zavezana samo resoluciji DZ-ja, ne pa podpori na vrhu Nata, komentiral obramboslovec Erik Kopač.
Shrani članek Pojdi na komentarje (90)90 Preberi članek
Slovenija je podprla zvišanje obrambnih stroškov na pet odstotkov BDP-ja do leta 2035. Foto: Shutterstock
Predsednik vlade Robert Golob je po soglasni podpori zvišanju obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP-ja na vrhu Nata v Haagu v ponedeljkovih Odmevih pojasnil, da je Slovenija ves čas zagovarjala, da bo izpolnjevala svoje že dogovorjene obveze, ki znašajo dva odstotka v letošnjem letu in postopno dvigovanje na tri odstotke do leta 2030. «Nato deluje po sistemu soglasnega dogovora, se pa na njem v resnici ne glasuje, niti niso taki sklepi ali deklaracije pravno zares zavezujoči,» je dejal Golob.
«Verjamem, da smo na koncu tega sestanka, ki je bil mestoma buren, ampak nič posebnega, pričakovano dosegli razumevanje, ki je tudi zapisano v izhodiščih za Haag. To je, da bodo zaveznice pritiskale in predlagale pet odstotkov, Slovenija pa je zares zavezana samo znotraj resolucije, ki jo je že potrdil državni zbor, torej na dveh in treh odstotkih, in tako stališče sem zagovarjal v Haagu,» je še pojasnjeval Golob.
Ali zaveza članic Nata v Haagu k zvišanju na pet odstotkov BDP-ja do leta 2035 za Slovenijo torej ni zavezujoča, kot meni premier Golob?
Ta dvojna raba, to izmišljevanje, ki se v Sloveniji dogaja … Ali bodo tanki njive orali. Omenja se drugi, ki je cel zgrajen. Ali bodo cevi predorov podirali, da bodo širši, ker bo namenjeno za vojaško infrastrukturo? Vojaške bolnišnice so, če imajo vojaško osebje in je večina zdravljenih pacientov vojakov. Če ne, to ne šteje, pa čeprav je denar iz obrambnega proračuna.
Erik Kopač o rabi obrambnih sredstev v civilne namene
«Nato je politično-vojaška in medvladna organizacija, zato ne sprejema pravno zavezujočih odločitev in nobena zadeva v zgodovini Nata ni bila pravno zavezujoča, tako da kar se tega tiče, to drži,» pravi nekdanji veleposlanik pri zvezi Nato, obramboslovec Erik Kopač, vendar je to dejstvo zaradi same narave zavezništva.
«Milo rečeno bi bilo smešno, če bi bilo vojaško zavezništvo pravno zavezujoče. Če bi prišlo do vojne in se ena zaveznica ne bi odzvala na to, ali bi bila potem pravno zavezana k temu? Ali bi bila pravno kaznovana z denarno kaznijo, zato ker ni pomagala? Zato so pač zaveze Nata politične. Lahko bi rekel, da kaže na nepoznavanje in nerazumevanje premierja, kaj so vojaška zavezništva,» pojasnjuje Kopač. Ta je premierjeve navedbe primerjal z grožnjami predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki govori, da mogoče pa ne bo upošteval 5. člena zavezništva Nato. Ta je ključni del Severnoatlantske pogodbe, saj določa kolektivno obrambo oz. da pogodbenice soglašajo, da se bo oborožen napad na eno ali več njih v Evropi ali Severni Ameriki štel kot napad na vse pogodbenice.
Sorodna novica Golob o vrhu Nata v Haagu: Taki sklepi ali deklaracije niso pravno zares zavezujoči
«Če zaveznice ne izpolnjujejo svojih sprejetih zavez, in kolikor vem, so bile zaveze v Haagu sprejete na politični ravni, se s tem šibi zavezništvo, šibi se solidarnost, šibi se kredibilnost celotnega zavezništva in tudi kredibilnost zaveznice, ki pač z nečim soglaša, potem pa tega ne izpelje,» dodaja.
Obdobni pregled leta 2029
Premier Golob je v preteklih tednih pred vrhom Nata večkrat povedal, da so v zavezi o petih odstotkih BDP-ja tudi številne varovalke, med drugim obdobni pregled leta 2029, ko naj bi članice Nata preverile izpolnitev svojih ciljev in zmogljivosti in dvig obrambnih izdatkov morda ne bo potreben.
Kaj je Evropa naredila v zadnjih 70 letih? Varnost je oddala Ameriki, energetsko se je prepustila Ruski federaciji, industrijsko proizvodnjo pa Kitajski. Zato je Evropska unija tam, kjer je, in jo vsak od teh treh, ko kaj hoče, samo malo zategne in cvilimo. Trump je izkoristil priložnost za pet odstotkov BDP-ja. Čeprav imajo številni, tako kot mi, figo v žepu. Ampak zakaj? Zaradi tega, ker brez Amerike v tem trenutku Evropa ni sposobna izvajati lastne obrambe, sploh ne na učinkovit način. Saj bi se še obranili, samo bi bilo zelo veliko mrtvih. Mene ni strah, da nas bi Rusija skušala zasesti, imeli pa bi trikrat več mrtvih ali pa trikrat večjo škodo, kot bi jo imeli, če bi bile ZDA z nami. Zato je treba dati več za obrambo. Saj je treba igrati tudi Trumpovo igro, ampak mi se moramo osamosvojiti, kar se tiče obrambe. Moramo postati avtonomni na tem področju, potem bomo lahko kateremu koli ameriškemu predsedniku rekli, da pretirava. Pogosto sem na sedežu Nato in imam veliko poznanih ljudi. Zakaj je Evropa pokleknila? Američani so preprosto rekli, če ne bo vlaganj v vrednosti petih odstotkov, Trump ne želi priti v Haag. Uradni sestanek pa je potem trajal zgolj dve uri in pol.
Erik Kopač o Trumpovih zahtevah po višanju obrambnih izdatkov
Kopač pravi, da imajo številne članice Nata «težave» z dvigom obrambnih stroškov, do letos je imelo osem članic varnostne in obrambne izdatke nižje od dveh odstotkov. Zadnja, ki je napovedala dvig na dva odstotka, je bila Kanada.
Tudi Velika Britanija je po njegovih besedah ocenila, da bo svoje zmogljivosti, ki jih mora imeti za zavezništvo Nato, zgradila za 2,8 odstotka BDP-ja. Vendar ima, podobno kot Španija, ki prav tako ni navdušena nad dvigom obrambnih sredstev, svoje zmogljivosti zgrajene.
Slovenija pa, kot izpostavlja Kopač, jih nima. Srednja bataljonska bojna skupina in srednji izvidniški bataljon, ki sta ključni vojaški zmogljivosti Slovenije tako za nacionalno obrambo kot za kolektivno obrambo, za kateri se je Slovenija zavezala Natu, še nista vzpostavljena. Kolesniki 8 x 8 patria so v fazi naročanja.
«Eden od ključnih prispevkov zavezništva Nata je sistem obrambnega načrtovanja, ki je poenoten po vseh državah. Ta sistem obrambnega načrtovanja pomeni, da Nato pravzaprav najprej, po novem s spet znanim nasprotnikom, načrtuje, kakšne zmogljivosti potrebuje za to, da lahko proti temu nasprotniku izvaja kolektivno obrambo, in potem se te zmogljivosti razdelijo med države glede na njihovo demografijo in ekonomsko moč, tako da Slovenija ne dobi nič več, kakor ji pripada v teh kazalcih. Cilji zmogljivosti se delajo vsake štiri leta. Leta 2029 se bo preverjalo, ali so države s povečanjem obrambnih izdatkov te zmogljivosti dosegle. Nato se bo ocenilo, ali je za to bilo predvideno preveč ali premalo sredstev. Kaj če se bo za Slovenijo izkazalo, da dva odstotka BDP-ja, o katerih govori premier, nista dovolj, ampak mogoče potrebuje celo 3,5 ali pa štiri odstotke? Kaj bomo potem naredili, kaj se bo potem izmišljevalo? Ta revizija je lahko dvorezen meč,» o pregledu l. 2029 pojasnjuje Kopač in opozarja, da se lahko vmes varnostne razmere spremenijo in bodo zahteve večje. Sloveniji po njegovih besedah z denarjem, ki ga je zadnjih 20 let vlagala v vojsko, ni uspelo zgraditi svojih zmogljivosti.
Nekatere druge države, denimo Španija, pa so jih zgradile s podobnimi ali celo manjšimi vlaganji v obrambo.
Source link: www.rtvslo.si
