Slovenija
«Tudi romska skupnost mora tukaj opraviti svoj del poti» Pogovor v Odmevih 9. junij 2025 ob 22.56 • Ljubljana — MMC RTV SLO, Televizija Slovenija Al. Ma. Shrani članek Pojdi na komentarje Deli članek Preberi članek
Ta vlada se je resno lotila romske tematike in tako na področju integracije kot varnosti že žanje rezultate, pravi državna sekretarka na notranjem ministrstvu Helga Dobrin, ki obenem dodaja, da je fizični napad na župana posamezen dogodek.
Shrani članek Pojdi na komentarje (0) Preberi članek
Helga Dobrin. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Policija je danes (ponedeljek) pridržala dva moška, osumljena sobotnega napada na župana Ribnice Sama Pogorelca. Kot je znano, sta napadalca na gasilski veselici pretepla in poškodovala župana in policistko, pozneje pa sta – skupaj s še tretjim storilcem – napadla še srednješolca. Včeraj je policija tri osumljence izpustila, danes pa sta dva znova pridržana. Odzivi na napad se danes kar vrstijo, nasilje so obsodili tudi predsednik vlade in ministri. Zadevo je v Odmevih v pogovoru s Tanjo Starič pojasnjevala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin.
Sorodna novica Osumljenima napada na ribniškega župana odvzeli prostost. Politika obsoja napad.
Delovna skupina za obravnavo romske problematike je nastala po lanskih incidentih. Spomnimo se, kaj se je zgodilo v Kočevju, ko so pripadniki romske skupnosti napadli policiste. Zdaj imamo spet napad – fizični napad. Kaj to pomeni, da se razmere v enem letu niso čisto nič izboljšale?
Delovna skupina je nastala že na začetku te vlade, tako da ni posledica dogodkov v Kočevju. Ta vlada se je prva res resneje lotila romske tematike, ki je bila do zdaj nekako bolj zapostavljena. Ločili smo integracijski del in varnostni del. Na obeh področjih so že rezultati, tako da dogodek, ki se je dogodil županu, je vsekakor vreden vsega obsojanja, gre pa bolj za posamezen dogodek. Policija drugače zaznava izboljšano stanje na tem področju, ker je tudi bolj prisotna.
Na jugovzhodnem delu je več patrulj. To večkrat pove tudi minister, hkrati pa se zgodi takšen incident, ki je res brez primere. Pretepejo župana, pretepejo še 18-letnika. In če gremo še korak naprej, kar je najbolj razjezilo oziroma razburilo ljudi, tamkajšnje prebivalce. Vedo, kdo so storilci. Najprej jih priprejo, izpustijo in potem znova priprejo. Kaj v tej verigi odločanja ne deluje? Kako se lahko to dogaja?
Težko bi rekla, da nekaj ne deluje. Policijska preiskava je od vsega začetka potekala zelo intenzivno, storilci so bili hitro izsledeni. Vendar vsekakor traja, da policija zbere določene dokaze, to pa vpliva tudi na presojo tožilca in na njegove dokaze, ki jih ima v roki, in kaj lahko preiskovalnemu sodniku predlaga.
To se torej dogaja na ravni pravosodja. Ampak ljudje se razumljivo počutijo ogrožene, če vedo, da je storilec, nekdo, ki se je pretepal, spet na svobodi, potem pa ga spet zaprejo. To kaže na neko nedoslednost sistema.
Težko bi rekla nedoslednost. Tu so se zbirali dokazi in se še vedno zbirajo, tako da se lahko kvalifikacija kaznivega dejanja spreminja in s tem tudi ukrepi.
Romska skupnost na tem območju Slovenije živi res že desetletja, stoletja morda. Kaj se je spremenilo, da so razmere slabše? Se je romska populacija spremenila? Kaj je drugače v tem delu Slovenije?
Že ves čas se opaža slaba integriranost v okolje v primerjavi s Prekmurjem, kjer imamo tudi zelo pozitivne primere. Vedno izpostavljamo Puščo in tam je res zgledno urejeno, ljudje so integrirani v okolje, obiskujejo osnovne šole in tako naprej. Jugovzhodni del je pa res bil nekoliko zapostavljen, zdaj se to na neki način kaže tako, da … Pravzaprav je ključ do uspeha v izobraževanju, v integraciji že najmanjših v sistem, v vrtce, šole in potem v zaposlovanje.
To dela vaša skupina, tudi tem se ukvarja. Vemo, da so župani bili precej skeptični, ko je ta skupina začela delovati. Pravijo: «Ljubljana nas ne sliši.» Ali sodelujete z lokalno skupnostjo? Ali poslušate lokalno skupnost, ki pripravlja predloge in opozarja na vse te stvari, ki jih gledamo?
Reševanje romske problematike zahteva sodelovanje tako vladne strani, lokalne skupnosti kot tudi romske skupnosti. Tudi romska skupnost mora tukaj opraviti svoj del poti, da se približa integraciji. V medresorski delovni skupini smo zastopani vsi, in ker so teme vroče, je njeno vodenje kar izziv. Ampak tukaj je platforma, kjer si izmenjujejo stališča in kjer je lokalna skupnost vsekakor vključena.
Kaj konkretnega lahko poveste, pokažete? Kaj ste se dogovorili, kaj predlagate, kakšne spremembe so se zgodile?
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je na integracijskem delu v zakonodajni postopek vložilo zakon o vrtcih, zakon o osnovni šoli. Potem so neke spremembe pri zakonu o financiranju občin. Spremembe so prav tako pri zakonu o socialnih prejemkih in o socialnem varstvu ter družinskih prejemkih. To so bili ti predlogi, ki so jih župani že dolgo predlagali. Takrat niso bili slišani, ker ti predlogi njihovi niso bili ustrezni, zdaj pa je vladna stran dala v proceduro svoje zakone, tako da se stvari dogajajo. Seveda pa se bo to pokazalo z zamikom.
Župan pravi, da je ključna težava – varnostno vprašanje. Vi govorite o integraciji, kar je gotovo pomemben del reševanja te težave. Ampak oni pravijo, da je ključno varnostno vprašanje, in tudi pravijo, naj minister odstopi ali takoj predlaga spremembo zakonodaje. Kakšno je vaše mnenje?
Naš minister je bil zelo dejaven prav na tem področju, na terenu je obiskoval župane, z njimi je imel tudi aktivno komunikacijo. Sama sem imela nekajkrat seje medresorske delovne skupine na terenu, tako da se tukaj zelo težko očita neaktivnost ministra. Minister v okviru svojih pristojnosti ves čas vodi aktiven dialog z lokalno skupnostjo in jim tudi prisluhne. Navsezadnje je policija tudi povečala svojo prisotnost na terenu.
Policija pridržala napadalca na župana
Source link: www.rtvslo.si
