Slovenija
Vlada potrdila predlog zakona o visokem šolstvu. Papič: «Gre za reformo visokošolskega sistema.» Predlog med drugim spreminja financiranje visokega šolstva 3. april 2025 ob 11.48 • Zadnji poseg: 3. april 2025 ob 12.45 • Ljubljana — MMC RTV SLO, STA M. Z. Shrani članek Pojdi na komentarje (11)11 Deli članek Preberi članek
Vlada je na seji med drugim potrdila predlog novele o visokem šolstvu. S tem bo visokošolski sistem po besedah ministra Igorja Papiča doživel številne spremembe, ki jih je zaradi obsega oklical kar za «reformo visokošolskega sistema».
Shrani članek Pojdi na komentarje (11)11 Preberi članek

Predvideno višje financiranje visokošolskih zavodov in pa daljše obdobje sklepanja pogodb bo omogočalo bistveno predvidljivejše načrtovanje delovanja, pa tudi precej večjo stopnjo avtonomije samih univerz, je ob predstavitvi potrjenega predloga ocenil minister Igor Papič. Foto: BoBo
«Glede na obseg sprememb, ki se obetajo s tem zakonom, bi lahko rekli, da gre za reformo visokošolskega sistema,» je na novinarski konferenci dejal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič. Pojasnil je, da je obstoječi zakon o visokem šolstvu star več kot 30 let, v tem času pa je doživel 13 novel. «Skrajni čas je bil, da to področje celoviteje uredimo,» je po potrditvi novele na vladi poudaril Papič.
Minister je pojasnil, da se je postopek začel z ustanovitvijo široke delovne skupine, v kateri so sodelovali tako predstavniki javnih in zasebnih visokošolskih zavodov in študenti, pa tudi različne raziskovalne in druge institucije, visokošolski sindikat in sindikat Sviz ter predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije. «Zame osebno, če že govorimo o reformi, je najpomembnejši del urejanje finančnih zadev,» je ob tem poudaril Papič.

Novela predvideva tudi ureditev področja dodeljevanja koncesij visokošolskim zavodom. Papič je prepričan, da bodo jasna pravila naredila sistem «bistveno bolj transparenten». Foto: MIZS
Pojasnil je, da novi predlog prinaša popolnoma nov način in tudi kar precejšen dvig financiranja visokega šolstva. «Predvidena je rast v nekem prehodnem obdobju do 1,5 odstotka BDP-ja – razlika je v tem, da po novem vključujemo tudi druga sredstva, ne samo proračuna našega ministrstva, ampak tudi evropska sredstva in da ta znesek vključuje tudi sredstva za investicije v visokem šolstvu, za investicije v študentske domove, veliko raziskovalno opremo in tako naprej,» je naštel minister.
Kot drugo pomembno novost je Papič poudaril to, da se s predlogom novele obstoječe štiriletne pogodbe o financiranju univerz podaljšujejo na šest let, ob čemer bi se po treh letih naredila revizija. «Oba ta ukrepa, se pravi višje financiranje in pa daljše obdobje sklepanja pogodb omogočajo bistveno predvidljivejše načrtovanje delovanja visokošolskih zavodov in pa gotovo tudi precej večjo stopnjo avtonomije samih univerz,» je ob tem poudaril Papič.
Po predlogu zakona vlada tudi ne bo več ustanavljala samostojnih visokošolskih zavodov, ampak samo še univerze. «Obstoječe javne fakultete se bodo v nekem prehodnem obdobju morale priključiti obstoječim univerzam,» je pojasnil minister. Dodal je, da tudi študentski domovi ne bodo več delovali samostojno. Na primeru Ljubljane, kjer Študentski domovi Ljubljana delujejo kot samostojna pravna oseba, je Papič pojasnil, da se bodo morali ti študentski domovi v nekem prehodnem obdobju priključiti Univerzi v Ljubljani.
Novela tudi prvič natančno ureja dodeljevanje koncesij. «To je popolnoma novo področje, ki je bilo do zdaj izredno neurejeno, stihijsko. Nihče ni vedel, kakšna so natančna pravila pri tem postopku,» je opozoril Papič, ki je prepričan, da bodo jasna pravila naredila sistem «bistveno bolj transparenten».
Mikrodokazila in časovno prilagojen študij
Papič je na novinarski konferenci poudaril tudi področje mikrodokazil. «Smo med prvimi državami v Evropski uniji, ki to ureja zakonsko, in sicer, da se ta krajša izobraževanja, na koncu katerih dobimo dokazilo o dodatnem usposabljanju, izvajajo v okviru visokošolskega sistema, regulirano, kontrolirano,» je pojasnil. Dodal je, da je pomembno, da predloge za te izobraževalne vsebine dobimo iz družbe in iz gospodarstva.
Novost je tudi t. i. časovno prilagojen študij. «Tukaj je bilo mogoče nekaj nesporazumov, ker je prišlo do napačnih interpretacij, da naj bi ukinjali izredni študij, to absolutno ne drži,» je poudaril Papič. Pojasnil je, da je tudi časovno prilagojeni študij še naprej izredni študij oziroma študij ob delu, razlika je pa v tem, da se lahko obdobje študija enega letnika podaljša do dveh let. «Ni obvezno, to je odločitev samega študenta,» je dodal. Kot drugo pomembno razliko pri časovno omejenem študiju je poudaril to, da se mora vse študijske obveznosti izpeljati v celoti. «Se pravi ne v skrajšani, okrnjeni obliki, ampak vsa predavanja in vse vaje morajo biti opravljeni na enak način kot pri rednem študiju,» je poudaril.
Source link: www.rtvslo.si




