Slovenija

Klakočar Zupančič vztraja, da novela o parlamentarni preiskavi odpravlja protiustavnosti Predlog o nedopustnosti referenduma bo DZ obravnaval na izredni seji, ki bo sledila končani redni seji 26. september 2024 ob 13.48 • MMC RTV SLO, STA La. Da. Shrani članek Pojdi na komentarje Deli članek

Po tem ko je SDS vložil pobudo za zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, je večina poslancev koalicije v DZ vložila predlog sklepa o nedopustnosti referenduma. Predsednica DZ-ja poudarja, da novela odpravlja neustavnost.

Shrani članek Pojdi na komentarje (0)

Klakočar Zupančič vztraja, da novela o parlamentarni preiskavi odpravlja protiustavnosti

Sredina seja kolegija predsednice državnega zbora. Foto: DZ/Matija Sušnik

Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi je v postopek vložila predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. DZ pa jo je potrdil kar dvakrat, prvič sredi julija, po vetu v državnem svetu pa vnovič v začetku septembra. Pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli, podprto z več kot 3000 podpisi, pa so v DZ minuli teden vložili v SDS. Predsednica DZ-ja je nato določila 35-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma, ki bi potekalo od 1. oktobra do 4. novembra. A je večina poslancev koalicije v DZ vložila predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, o katerem bodo na seji odločali danes.

Klakočar Zupančič upa, da bodo vsi poslanci, ki jim je mar za pravno državo, glasovali za sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma v tem primeru. Po njenem prepričanju bomo, ko bo novela zakona o parlamentarni preiskavi stopila v veljavo, «v Sloveniji doživeli preporod pravne države«.

Novela zakona o parlamentarni preiskavi med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno, najpozneje v 60 dneh. Pred odločitvijo ustavnega sodišča o zahtevi državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije. Če ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, pa ga razveljavi. S tem je postopek odreditve parlamentarne preiskave končan.

Državni svet in opozicija pa koaliciji očitata, da želi s tem preprečiti parlamentarno preiskavo, s katero bi pod drobnogled vzeli slovensko energetiko.V opozicijskih SDS in NSi pa so policiji in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani celo naznanili sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi zoper Klakočar Zupančič. Očitajo ji, da krši poslovnik, zakonodajo in ustavo, ker ni sklicala izredne seje DZ, na kateri bi ustanovili omenjeno preiskovalno komisijo.

Kot je v izjavi za medije pred obravnavo sklepa o nedopustnosti razpisa naknadnega zakonodajnega referenduma pojasnila Klakočar Zupančič, novela odpravlja protiustavnost. Spomila je, da je ustavno sodišče v odločbi iz leta 2011, ki se je nanašala na načelo učinkovitosti parlamentarne preiskave, naložilo DZ-ju, da vzpostavi mehanizem, ki bo preprečeval zlorabe v postopku parlamentarnih preiskav, ki se nanašajo predvsem na predlaganje članov in predsednika preiskovalne komisije za priče. S tem se lahko namreč povsem onemogoči delovanje preiskovalne komisije, DZ pa ugotovljene protiustavnosti v več kot desetletju še ni odpravil, je dejala.

Z drugima dvema odločbama iz leta 2021 pa po njenih navedbah ustavno sodišče opozarja, da DZ oziroma poslanci v preiskovalnih komisijah ne smejo segati na področje drugih vej oblasti, prva odločba se nanaša na sodno, druga pa na državnotožilsko neodvisnost.

Klakočar Zupančič vztraja, da novela o parlamentarni preiskavi odpravlja protiustavnosti

Sorodna novica Poslanci bodo obravnavali predlog novele, ki prinaša prepoved poveličevanja nacizma in fašizma

Klakočar Zupančič: Da novela opravlja protiustavnost je ustavno sodišče ugotovilo z odločbami, ki so nastale na pobudo sedanje opozicije

«Vse tri odločbe so pravzaprav nastale po direktni ali pa indirektni iniciativi zdajšnje opozicije,» je izpostavila predsednica DZ-ja. Kot je pojasnila, je prvo zahtevo na ustavno sodišče podala sedanja opozicija, konkretno stranka SDS s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Drugi dve odločitvi ustavnega sodišča pa sta po njenih besedah «odgovor na zlorabe, ki so se dogajale v zelo neslavni zadevi Kangler, ko se je želelo v parlamentarni preiskavi posegati na področje sodne veje oblasti in državnotožilskih pristojnosti«.

«Novela zakona o parlamentarni preiskavi parlamentarno preiskavo postavlja na mesto, kjer bi morala biti že od vsega začetka, postavlja jo v ustavne okvire, spoštuje ustavna načela in preprečuje zlorabe, in sicer tako postopkovne zlorabe kot pa zlorabe, do katerih bi utegnilo priti v primeru političnih preigravanj, diskreditacij političnih nasprotnikov in pa tudi morebitnih kršenj človekovih pravic posameznikov, ki se lahko znajdejo v parlamentarni preiskavi,» je prepričana predsednica DZ-ja. Novela po njenih besedah tudi varuje osebe, ki se znajdejo v parlamentarni preiskavi predvsem kot preiskovanci.

Novela kot branjenje Gibanja Svoboda?

Na očitke, da gre pri predlogu sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma v tem primeru za politično ravnanje in branjenje Gibanja Svobode, je odgovorila, da tu ne gre za politični, ampak za pravni vidik. «Kakršnokoli vpletanje politike je nekorektno in ni prav. Tukaj gre za varstvo ustavnih načel in pa za to, da parlamentarna preiskava resnično postane tisto, čemur je bila že od začetka namenjena, da se ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij,» je pojasnila.

«Tukaj delujem kot recimo temu, karikiram, varuh ustave in varuh pravne države in tudi nekdo, ki se je kot prvi lotil izvršitve odločb ustavnega sodišča, od katerih je ena neizvršena, neupoštevana že več kot 10 let,» je še dodala.

Source link: www.rtvslo.si