Slovenija
Poslanci bodo odločali o zdravstvenem interventnem zakonu Nadaljevanje redne seje DZ-ja
DZ bo odločal o predlogu zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin. Zakonu je zeleno luč prižgal matični odbor, ki je sprejel številna koalicijska dopolnila. Predlog je sicer še vedno tarča kritik.
V živo
Poudarki
- Predlogu novele zakona o reševanju bank se obeta soglasna podpora
V živo
Po ponedeljkovi seji odbora DZ-ja za zdravstvo, na kateri so poslanke in poslanci sprejeli številna koalicijska dopolnila, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel napovedala, da večjih nadaljnjih sprememb na obravnavi predloga zakona v DZ-ju ne pričakuje. Odbor je med drugim spremenil tudi ime zakona – v predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin.
V živo iz državnega zbora
Eno od sprejetih koalicijskih dopolnil spreminja 45. člen zakona, ki je zmotil številne delavce v zdravstvu, ki jih je skrbelo, da bo uvedeno prisilno delo. Po spremembi člen zdaj ne govori več o izrednih ukrepih v primeru pomanjkanja kadra, pač pa zgolj ob izjemnih okoliščinah – naravnih in drugih nesrečah. Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je izrazila prepričanje, da bi v primeru izrednih razmer ob naravni nesreči ukrepi, kot so delovna obveznost, preklic dopustov in razporejanje zaposlenih, morali veljati za vse zaposlene, tudi v drugih dejavnostih, in opozorila, da določilo zdravstvene delavce postavlja v neenak položaj z drugimi državljani Slovenije.
Sorodna novica Zdravniške organizacije še vedno moti 45. člen, ki omogoča uvedbo ukrepov v izrednih razmerah
Zakonski predlog vsebuje tudi številne druge ukrepe, med drugim na področju absentizma, uvaja možnost izrednega razpisa zdravniških specializacij, podaljšuje finančne stimulacije za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zakon podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika za nekatere poklice v zdravstvu. Uvaja tudi ukrepe lažjega zaposlovanja tujcev, je ob predstavitvi zakona naštela ministrica.
Zakon ob tem ureja tudi uvedbo zdravstvenega prispevka, ki ga bo zbiral ZZZS in ki bo z novim letom nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Generalna direktorica ZZZS-ja Tatjana Mlakar je opozorila, da zaradi poznega sprejemanja zakona vse spremembe še vedno niso znane, kar otežuje predvsem pripravo informacijske podpore. Generalna direktorica ZZZS se je pridružila številnim deležnikom v zdravstvu, ki opozarjajo, da sprejemanje zakonodaje v naglici, predvsem pa brez socialnega dialoga, zdravstvu ne koristi, je poročal Radio Slovenija.
Predlogu novele zakona o reševanju bank se obeta soglasna podpora
DZ je še pred obravnavo interventnega zdravstvenega zakona obravnaval vladni predlog novele zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, s katerim se v slovenski pravni red prenaša spremembe evropske direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij. Direktiva določa, da morajo banke ves čas zagotavljati minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL), ki jo v posamezni banki določi pristojni organ. Za sistemsko pomembne banke jo določi Evropska centralna banka v sodelovanju z nacionalno centralno banko, za ostale banke pa nacionalna centralna banka.
«Namen te zahteve je, da se vnaprej zagotovijo zadostna sredstva za primer, da gre banka zaradi težav v nadzorovani postopek reševanja. V skladu z načelom bančne unije sredstva za kritje izgub najprej prispevajo delničarji in podrejeni upniki banke, in ne več davkoplačevalci. Morebitna dodatna sredstva pa se zagotovijo iz enotnega evropskega sklada za reševanje bank,» je v DZ-ju dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan.
Sprememba direktive se nanaša še na določitev pravil za oblikovanje in uporabo zahteve MREL na ravni podrejenih družb v bančnih skupinah, spreminja se pravni okvir za reševanje bank z vključitvijo posebne obravnave posrednega vpisa instrumentov, predlog pa odpravlja še pomanjkljivosti prejšnjega prenosa direktive. «Sprememba, ki se nanaša na globalno sistemsko pomembne banke, ne bo imela pomembnejšega vpliva na slovenski bančni sektor,» je še dodala.
Sorodna novica Poslanci potrdili zakon o obnovi, uvedbo novega davka in preoblikovanje Vzajemne
«Če kdo ve, koliko davkoplačevalskega denarja smo v preteklosti v banke namenili, ve ta državni zbor in ta država,» je spomnil Jernej Vrtovec iz NSi-ja in predlogu napovedal podporo poslanske skupine. «Izkušnje dokapitalizacije bančnega sektorja izpred 10 let nas učijo, da je smotrno zagotoviti zadostna sredstva za primer, da gre banka v postopek reševanja, zato bomo v Svobodi predlog zakona soglasno podprli,» je dejala poslanka Svobode Andreja Živic.
Enako je napovedala Suzana Lep Šimenko iz SDS-a. Ob tem je dejala še, da je bilo pri pripravi predloga upoštevano načelo zagotavljanja jasnosti in preglednosti pravne ureditve, da predlog nima finančnih posledic za državni proračun ter da gre za enega redkih predlogov, na katerega zakonodajnopravna služba DZ-ja ni imela pripomb. Enako je napovedal Damjan Zrin v imenu stranke SD, ki je prav tako poudaril, da bodo o predlogu zakona odločali v izvorni predlagani obliki. «Prenos uredbe pomeni zmanjšanje tveganj, ki lahko ogrozijo finančno stabilnost,» je dejal Milan Jakopovič iz Levice. Po njegovem se z dopolnitvijo zakona zagotavlja skladnost s standardi, ki veljajo v evropskem prostoru, zato ga bodo podprli tudi v tej poslanski skupini.
DZ bo med drugim obravnaval še predlog novele gradbenega zakona, ki širi nabor ljudi, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja, ter spreminja predvideno uvedbo sistema eGraditev, poslanci pa bodo dokončno odločali še o noveli pokojninskega zakona.
Source link: www.rtvslo.si
