Za diskriminacijo po oceni zagovornika soodgovorna ministrstvo in Zavod za transfuzijsko medicino
Zagovornik načela enakosti je odločil, da je trajna prepoved darovanja krvi, ki velja za vse moške, ki so imeli spolne odnose z moškimi, diskriminatorna. HIV in drugi krvno prenosljivi virusi se namreč prenašajo tudi ob heterospolnih spolnih odnosih.
Trajna prepoved darovanja krvi samo za istospolno usmerjene in biseksualne moške ne more biti ustrezno sredstvo za zagotavljanje varnosti darovane krvi, saj se s prepovedjo izključi le del tistih, ki bi lahko imeli katerega od krvno prenosljivih virusov, je ocenil zagovornik načela enakosti. Foto: BoBo.
V Evropski uniji le redke države trajno prepovedujejo krvodajalstvo vsem moškim, ki so imeli spolne odnose z moškimi. Poleg Slovenije imajo takšno ureditev še Hrvaška, Grčija in Litva, so v sporočilu za javnost poudarili pri zagovorniku načela enakosti. V preostalih državah trajne prepovedi darovanja krvi za vse iz te skupine ni ali pa je zgolj začasna in odvisna od tega, ali je imel potencialni krvodajalec v določenem časovnem obdobju pred darovanjem krvi tvegan spolni odnos.
Zagovornik je po prejetju prijave o diskriminaciji vseh istospolno usmerjenih moških pri krvodajalstvu preveril, ali je ta različna obravnava oseb na podlagi njihovega spola in spolne usmerjenosti diskriminacija ali ne. V postopku ugotavljanja diskriminacije je ugotovil, da je bila splošna prepoved darovanja krvi za vse moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, pri nas uveljavljena zato, ker so ti glede na statistiko odkritih primerov okužb z virusom HIV izpostavljeni večjemu tveganju za okužbo. S trajno prepovedjo darovanja krvi zanje je Zavod za transfuzijsko medicino poskušal zagotoviti, da bi bila darovana kri varna.
Zagovornik je najprej ocenil, da je cilj uvedene prepovedi darovanja krvi legitimen, saj je prav, da je prejemnikom zagotovljena neoporečna kri. Nato pa je ocenil tudi, da avtomatična in trajna prepoved darovanja krvi za vse moške, ki so imeli spolne odnose z moškimi, ni povsem ustrezen, niti edini možen in ne sorazmeren ukrep za doseganje zastavljenega cilja.
Tveganje odvisno od spolnega vedenja, ne spolne usmerjenosti
Zagovornik načela enakosti je med postopkom na podlagi poizvedb ugotovil tudi, da je možnost okužbe z virusom HIV in drugimi virusi, ki se prenašajo s krvjo, predvsem odvisna od spolnega vedenja, ki pa s spolom in spolno usmerjenostjo ni nujno povezano. Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, imajo lahko stalnega partnerja in zaščitene spolne odnose. To je glede možnosti prenosa virusov manj tvegano od spolnih razmerij s pogosto menjavo partnerjev in neuporabo zaščite.
Ukrep vnaprejšnje in trajne prepovedi darovanja krvi za vse moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, bi bil lahko milejši, ocenjujejo pri zagovorniku načela enakosti. Kot predlagajo, bi lahko začasno prepovedali darovanje krvi le tistim, ki imajo več partnerjev ali tvegane spolne odnose. Ta prepoved bi lahko veljala za vse ljudi ne glede na njihov spol in spolno usmerjenost in bi bila odvisna od ocene njihove dejanske izpostavljenosti tveganju za okužbo s krvno prenosljivimi virusi pred namero darovati kri.
Zagovornik načela enakosti je ugotovil tudi, da se vsa darovana kri že vrsto let preverja na morebitno prisotnost nekaterih virusov, kar dodatno potrjuje oceno, da uveljavljena ureditev ni edini mogoči način za zagotavljanje varnosti darovane krvi. Foto: BoBo
Varnost krepi stigmatizacijo in temelji le na veri v iskrenost kandidatov
Zagovornik je v presoji sorazmernosti prepovedi darovanja krvi za moške, ki so imeli spolne odnose z moškimi, ugotovil tudi, da ta ukrep med drugim ohranja in širi predsodke o istospolnih odnosih kot takih in utrjuje stigmatizacijo istospolne usmerjenosti. Stigmatizacija istospolne usmerjenosti pa sama po sebi ne zagotavlja večje varnosti v krvodajalstvu, opozarjajo pri zagovorniku.
Kot so zapisali, ugotavljanje dejstva, ali je kandidat za darovanje krvi imel spolne odnose z moškimi, namreč temelji na njegovi samoopredelitvi v posebnem vprašalniku za krvodajalstvo, ki ga izpolni pred darovanjem krvi. Zaradi stigme bi lahko kandidat v želji, da bi kri lahko daroval, netočno izpolnil obrazec, opozarjajo. Trajna prepoved krvodajalstva za vse moške, ki so imeli spolne odnose z moškimi, tako daje varljiv obet varnosti, saj sloni zgolj na veri v iskrenost kandidatov pri izpolnjevanju vprašalnikov in ne zajame vseh, ki morda nevede prenašajo krvno prenosljive viruse.
Družbi in posameznikom tako povzroča nesorazmerno več dejanske in potencialne škode, kot prinaša koristi, saj ob širjenju stigmatizacije posega v pravice posameznikov, katerih kri je v resnici varna, in njihovo kri po nepotrebnem zavrača. Ureditev zato po oceni zagovornika ni skladna z načelom sorazmernosti.
Kaj je definirana diskriminacija?
Osebne okoliščine so po tem zakonu spol, narodnost, rasa ali etnično izvor, jezik, vera ali prepričanje, invalidnost, starost, spolna usmerjenost, spolna identiteta in spolni izraz, družbeni položaj, premoženjsko stanje, izobrazba in druge osebne okoliščine. Med druge osebne okoliščine med drugim spadajo tudi nosečnost, starševstvo, družinsko in zdravstveno stanje.
Za diskriminacijo soodgovorna ministrstvo in Zavod za transfuzijsko medicino
Po oceni zagovornika sta za diskriminacijo istospolnih moških v krvodajalstvu odgovorna ministrstvo za zdravje in Zavod za transfuzijsko medicino, ki ju je varuh človekovih pravic že leta 2018 opozoril na potencialno neustreznost veljavne ureditve.
Po pojasnilih Zavoda za transfuzijsko medicino, ki ga je zagovornik načela enakosti prejel med postopkom ugotavljanja diskriminacije, naj bi z letom 2022 tudi v Sloveniji imeli le še začasne prepovedi darovanja krvi, izbor krvodajalcev pa bo odvisen od tveganosti njihovega spolnega vedenja ne glede na njihov spol ali spolno usmerjenost.
Source link: www.rtvslo.si