Slovenija
Forbici: Brez pomoči bi bil v igri grški scenarij Bo treba krčiti programe, odpuščati zaposlene, jim znižati plače?
O razmerah na RTV SLO so govorili tudi v oddaji Arena, pogled naprej. Novico, da bo vlada javnemu zavodu zagotovila dodaten denar, je komentiral predsednik sveta Goran Forbici: «Olajšanje je nedvomno, vse finančne težave pa s tem še zdaleč niso rešene.»
V živo Vodstvo, svetniki in zaposleni o kritičnem položaju na RTV Slovenija
Pred enim letom so volivci na referendumu med drugim odločali o zakonu o Radioteleviziji Slovenija. Usoda novele zakona ostaja nejasna. Nova uprava je pobudo za presojo ustavnosti sicer umaknila, a z ustavnega sodišča so sporočili, da zadevo še obravnavajo.
Pozno popoldne pa je prišla novica, da bo vlada RTV Slovenija za letošnje in prihodnje leto zagotovila dodatna sredstva za financiranje programov za narodnostne manjšine, in sicer še letos pet milijonov evrov in prihodnje leto dodatnih deset milijonov evrov.
Kaj čaka RTV Slovenija? 10-milijonska luknja zeva v proračunu javnega medija. Kako razmere normalizirati? Bo treba krčiti programe, odpuščati zaposlene, jim znižati plače? V javnosti in med zaposlenimi je prejšnji teden završalo ob sklepu Sveta RTV-ja, ki je upravi naložil, naj pripravi izračune za finančno vzdržnost zavoda.
O tem so v oddaji govorili z gosti. V studiu so bili predsednik Sveta RTV Slovenija Goran Forbici, nekdanji predsednik Programskega sveta RTV Slovenija Miran Zupanič in profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Marko Milosavljević.

Sorodna novica Martić o vladni pomoči: Prva dobra novica, odkar je uprava nastopila funkcijo
Več o razmerah na RTV Slovenija preberite v spodnjem prispevku Maše Tomažin Hladen in Sare Dvorjak.
Martić: Luknja je žal prav katastrofična
RTV je finančno na kolenih, situacija je kritična, opozarja predsednik uprave RTV Slovenija Zvezdan Martić: «Trenutno je primanjkljaj na letni ravni nekaj več kot sedem milijonov evrov, ocena je, da do konca leta 10 milijonov evrov in pol. Dolgoročno je posledica neusklajevanja RTV-prispevka z inflacijo, kratkoročno pa je seveda nerealen programsko-produkcijski načrt (PPN), ki ga je sprejelo prejšnje vodstvo, ki je zavajalo tako interno kot splošno javnost z nekim pozitivnim poslovanjem, v resnici pa je šlo za prikrajanje tako lanskih bilanc kot nerealnega načrtovanja, ki se je že vmes kazalo. Že med letom so tudi oni sami začeli napovedovati 5-, 6-milijonsko luknjo, ko smo pa mi pregledali dejansko stanje, neplačane račune, obveznosti, se je pa ta luknja povečala in je žal prav katastrofična.»
Finančne prakse prejšnjega vodstva pregleduje Računsko sodišče. Vsem poznane so med drugim nakupi grafik, visoki plačni razredi za nove zaposlene, plačilne kartice za reprezentanco.
Martić: «Od stotin neplačanih računov, ki so jim zapadli roki, do nekih obljub in obveznosti, ki niso bile realizirane, skratka, situacija je s tega vidika katastrofična. Mi smo sprejeli cel kup ukrepov, ki so, seveda, vsi nepriljubljeni za zaposlene, ki niso ničesar krivi, zaposleni niso krivi, da je stanje takšno, kot je. Omejili smo zaposlovanje, tudi ko se kdo upokoji, ne zaposlujemo na novo, ukinili smo nadure, vse vrste dodatkov, zmanjšali smo stroške, do te mere, da je praktično nezadovoljstvo v hiši na vseh ravneh.»

Foto: BoBo/Žiga Živulovič jr.
Vehovar: Smo v slepi ulici
Sprejeti ukrepi uprave sicer dajejo rezultate, ob tako veliki finančni luknji pa je velik izziv pripraviti programski načrt za prihodnje leto.
Andraž Vehovar, član Sveta RTV SLO: «Mogoče je malo brez zveze, da se sprehajamo okoli vrele kaše in se začnemo malo bolj resno pogovarjati, ker mislim, da smo prišli do trenutka, ko tudi «out of the box thinking» – in bodimo inovativni in si nekaj novega izmislimo – ne bo dovolj. Zadeva je zelo preprosta: dokler ne dvignemo RTV-prispevka, bo financiranje tega zavoda nestabilno in ne bomo imeli denarja za kar koli. Nimamo denarja niti za planiranje, če kar koli planiramo v tem trenutku, smo generali, ki premikamo fiktivne armade in se borimo z ne vem kom. Skratka, prišli smo do točke, ko … ni pravi izraz, da smo v slepi ulici. Smo v časih, ko moramo po mojem mnenju vleči nepriljubljene poteze, ko je treba delati reze, ki bodo močno boleli.»
Ob zaostrenih razmerah je Svet RTV-ja upravi naložil, naj zaradi rdečih številk pripravi in predloži izračune finančnih in kadrovskih učinkov naslednjih morebitnih ukrepov. Med drugim ukinitev glasbene produkcije, regionalnih televizijskih in radijskih programov, tudi kakšen bi bil učinek znižanja plač.

Sorodna novica Predvidena izguba RTV Slovenija ob koncu leta 10,5 milijona evrov
Todorovski: Kako izpeljati spremembe, da ne bodo tako škandalozne, kot so že bile?
Predstavniki zaposlenih v svetu priznajo, da so se znašli v nehvaležni vlogi. Ilinka Todorovski, članica sveta RTV SLO: «Ta svet, kakor tudi uprava in direktorji, v resnici smo se znašli v neki sanacijski vlogi, čeprav to nismo. In zdaj prostovoljno režemo tkivo s tega RTV-jevskega telesa. Želim zatrditi, da RTV-jevci nismo za luno, ne živimo za časom, da se bomo upirali spremembam. /…/ Ampak seveda moramo iti na vseh sferah naprej. Ampak kako naprej? S čim naprej? /…/ Naša odgovornost je razmišljati tudi o tem, kako izpeljati te spremembe, da ne bodo tako škandalozne, kot so že bile. /…/ Bom glasovala za ta sklep, zato ker pri polni zavesti razumem, da ta sklep pomeni, da od uprave pričakujemo izračune finančnih in kadrovskih učinkov. Vse od tu naprej je čista špekulacija in zlonamerna interpretacija, da govorimo o ukinjanju česar koli in tudi vnaprej povem, da kdor koli bo tako interpretiral ta sklep v prihodnje, bo namenoma manipuliral z mojo voljo. Jaz bom za ta sklep glasovala, ker želim, da si nalijemo čistega vina.»

Sorodna novica Svet delavcev je upravo in svet RTV-ja pozval, naj v razpravo dosledno vključujeta zaposlene
Zaskrbljenost v regionalnih centrih
In zgodilo se je prav to, mnogi so razumeli, da gre za ukinjanje, čeprav gre zgolj za oceno finančnih učinkov. A zaskrbljenost je ob finančni luknji upravičena.
Matej Zunković, v. d. vodje Regionalnega RTV-centra Maribor: «Seveda smo tudi mi z začudenjem in z zaskrbljenostjo spremljali to sejo in te sklepe. Seveda se ti sklepi v Ljubljani slišijo in berejo drugače kot v regionalnih centrih. V regionalnih centrih beremo obe besedi vrednotenje in ukinitev in seveda to za nas pomeni zelo veliko skrb. Našteti so vsi trije naši programi, ki jih delamo v regionalnem centru in glede na komunikacijo, ki je bila javno izražena, je zelo velika skrb tudi zaposlenih predvsem zaradi tega, ker je bilo vrednotenje narejeno na ceno dela, na ceno variabilnih stroškov in na odpravnine, nikjer in nikdar pa se pri tem vrednotenju nismo pogovarjali o sami vsebini programov. Verjetno je to najpomembnejše, če bi vrednotili glede na vsebine programov, bi verjetno lažje prišli do odločitev, kje in kaj je treba reogranizirati.»
V Regionalnem centru Koper potezo Sveta RTV razumejo, bojazen je ista. David Runco, v. d. vodje Regionalnega RTV-centra Koper-Capodistria: «Naša bojazen je, da bi se lahko to tudi konkretiziralo, tudi v preteklosti je bilo govora o ukinitvi regionalnih centrov. Regionalni centri imajo dopisništva za nacionalni radijski in televizijski program, prinašajo novice, pokrivajo dogodke regionalnega okolja in širše, so tudi stičišče, kot denimo naš regionalni center z Italijo in Hrvaško. Imamo pomembno vlogo za zamejstvo z one strani meje in imamo tudi narodnostni program. Mislim, da ni prava smer.»

Sorodna novica Eden izmed sindikatov RTV SLO ogorčen nad možnostjo ukinitve glasbene produkcije
Kojc: Upam, da se ta juha ne bo pojedla tako vroča
Morali bomo skupiti skupaj, kaj rešiti tudi sami pri sebi, zavedamo se težke situacije, v kateri je RTV, pravi Maja Kojc, v. d. vodje organizacijske enote glasbena produkcija RTV Slovenija. «Ta sklep je zagotovo završal tudi med zaposlenimi v naši enoti, vsi se zavedamo, da se RTV nahaja v zelo težki situaciji, in da bomo morali skupaj stopiti in marsikaj rešiti, sami pri sebi, da to situacijo rešimo. Je pa bilo morda nekoliko nepremišljeno formulirano ali pa je prišlo nerazumljeno do poslušalcev gledalcev in tudi zaposelnih, ker je bila tolikokrat omenjena besed ukinitev, ki seveda ne povzroča nekih pozitivnih občutkov. In to tudi v naši enoti, ki je eden nepogrešljivih delov, namreč glasba predstavlja velik del te hiše. Je pač povzročilo vznemirjenje, strah. Upam, da se ta juha ne bo pojedla tako vroča.»
Urejanje razmer na RTV-ju so bile tudi predvolilne obljube zdajšnje vlade. Depolitizacija z novelo zakona, ki so jo volivci podprli na referendumu in finančna vzdržnost naše največje kulturno-umetniške ustanove. Danes je vlada sporočila: «Po preučitvi stanja je bilo dogovorjeno, da bo Vlada RS za delovanje RTV Slovenija v letošnjem in prihodnjem letu zagotovila dodatna sredstva za financiranje programov za narodnosti in s tem povečala financiranje s strani države.»
Forbici: Brez pomoči bi bil v igri grški scenarij
«Gre nedvomno za olajšanje, rekel bi, da brez teh 10 milijonov bi se vsi skupaj spraševali, kako sploh nadaljevati in ali sploh nadaljevati in ali ne bi bil primernejši kak drug, na primer grški scenarij. S temi 10 milijoni bo možno postaviti nek programski in finančni načrt, še vedno, poudarjam pa za primerljiv program, kot je letošnji, se pravi program, za katerega bi si vsi verjetno želeli, da bi bil boljši, modernejši, bo zmanjkalo v naslednjem letu vsaj osem milijonov evrov, če pa bi hoteli prenašati še olimpijske igre in jih spremljati in komentirati ter evropsko nogometno prvenstvo, pa nam najbrž manjka še dodatnih pet. Skratka, olajšanje nedvomno, vse finančne težave pa s tem še zdaleč niso rešene,» je še dodal Forbici.
Predsednik sveta RTV-ja je pojasnil, da so upravi naročili izračune finančnih, kadrovskih in programskih učinkov morebitnih rezov in ukinitev kot preudarjen gospodar v težki finančni situacij. «Scenarij oziroma izračuni ukinitev niso prvi izračuni, ki smo jih naročili, še pred tem smo naročili izračune linearnega znižanja stroškov po enotah, se pravi, kjer vse enote približno enako znižajo svoja sredstva, bilo je navodilo po znižanju za 28-odstotkov programskih oz. variabilnih deležev. Lahko rečem, da popolnoma razumem, da prejšnji tedenski sklep razburja predvsem zaposlene, pa seveda tudi javnost, povem pa lahko, da bi verjetno, če bi bili natančno seznanjeni s tem, kakšen naj bi bil rezultat linearnih rezov, skratka teh, ki smo jih celo prej naročili oziroma izračune katerih smo prej naročili, bi bilo razburjanje verjetno še večje. Samo da ilustriram nobenih olimpijskih iger, nobenega evropskega prvenstva, 60 manj športnih prenosov, 25-odstotkov manj risank, 50 tujih filmov bi odpadlo, 50 tujih serij bi odpadlo. Zato, kot pravim, različni scenariji so v igri, ničesar ni odločenega, nič še ni na mizi, želimo pa si, da odločamo informirano,» je pojasnil Forbici.
Dejanska ukinjanja po njegovih besedah še niso na mizi, so pa na mizi različni izračuni scenarijev, koliko bi kje lahko prihranili. «S tem smo tudi dobili sliko, nenazadnje, koliko so težke določene enote, samo če ilustriram, TV Maribor s povprečno 700 gledalci letno stane okrog dva milijona in pol evrov, podobno velja za TV Koper s 400 gledalci, Radio Maribor, ki ga dnevno posluša v povprečju pet tisoč gledalcev pa stane dva milijona evrov. Orkestri, zbori stanejo 5 milijonov na leto,» je še navedel in dodal, da bodo preigrani različni scenariji z namenom, da RTV naslednje leto zagotovi najboljši program, ki je v finančnih okvirih možen.
Source link: www.rtvslo.si




