Slovenija

«Nobena od teh dinamik ni nova» Anketa Mediane za časopis Delo

Podpora vladi in Gibanju Svoboda je sodeč po anketi agencije Mediana strmo padla, največji padec podpore pa je doživel sam predsednik vlade Robert Golob. Delo premierja in njegove ministrske ekipe podpira najmanj volivcev doslej.

V živo

"Nobena od teh dinamik ni nova"

Premier Robert Golob. Foto: BoBo/Borut Živulović

Agencija Mediana je za časopis Delo pripravila javnomnenjsko raziskavo.

Na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile parlamentarne volitve jutri, je nekaj več kot 22 odstotkov ljudi odgovorilo, da SDS. Za Gibanje Svoboda bi novembra glasovalo nekaj več kot 14 odstotkov vprašanih, kar je več kot štiri odstotne točke manj kot prejšnji mesec in 10 odstotnih točk manj kot septembra. SD bi ohranil tretje mesto z nespremenjeno podporo. Sledi NSi, ki je po aferi Dars izgubil več kot tretjino podpore v primerjavi s poizvedbo, opravljeno oktobra. Za Levico so se opredelili štirje odstotki vprašanih. Preostale stranke bi dobile manj kot triodstotno podporo.

Tretjina anketiranih je neopredeljenih.

Kako delo vlade ocenjuje javnost? Skoraj 54 odstotkov vprašanih delo vlade ocenjuje negativno, v to je všteta tudi ocena zelo negativno. Z delom vlade pa je zadovoljnih le še nekaj več kot 18 odstotkov vprašanih, v to je vključena tudi ocena zelo pozitivno.

Delež zelo pozitivnih oz. pozitivnih ocen Golobove vlade znaša le še 18,4 odstotka. Trend pozitivnih ocen dela vlade se znižuje že od Golobovega razhoda z nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar razen enkratnega odboja navzgor po avgustovskih poplavah, navaja Delo.

Ocena je strmo padla tudi predsedniku vlade Robertu Golobu. Pri Barometru priljubljenosti politikov se je predsednik vlade ta mesec uvrstil na predzadnje, 19. mesto. Prejšnji mesec je bil na šestem. Tega do zdaj v Delovem Barometru priljubljenosti ni doživel še noben politik. Število nezadostnih ocen, ki jih je prejel Golob, je višje od nezadostnih ocen, ki jih je prejel predsednik SDS-a Janez Janša.

Podpora že drugi mesec pada trem četrtinam politikov, ki so uvrščeni na lestvico.

Mediana je anketo izvedla med 6. in 9. novembrom na vzorcu 705 ljudi.

Mnenje o preoblikovanju vlade

S posebno anketo so preverili tudi, kako javnost ocenjuje Golobovo idejo o rekonstrukciji vlade oziroma zmanjšanju števila ministrstev. Tako 46,3 odstotka vprašanih meni, da zmanjšanje števila ministrstev ne bi imelo učinka. Medtem jih 31,2 odstotka meni, da bi bila vlada učinkovitejša, 12,2 odstotka pa, da manj. Neopredeljenih je 10,3 odstotka.

Mediana je poleg tega anketirance spraševala, kakšna je po njihovem mnenju vladna ocena škode po poplavah v znesku deset milijard evrov. Za 31,4 odstotka je previsoka, za 23,5 odstotka prenizka, za 15,7 odstotka pa pravilna. Neopredeljenih je 29,4 odstotka.

Pri vprašanju, kako naj država zagotovi sredstva za financiranje sanacije, je bilo mogočih več odgovorov. Po mnenju 76,6 odstotka vprašanih naj to stori z učinkovitejšo javno porabo, po mnenju 21,6 odstotka z zadolžitvijo v tujini oz. posojilom, po mnenju 13,7 odstotka z ljudskimi obveznicami, po mnenju 5,6 odstotka pa z novimi davki. Za drugo se je odločilo 13 odstotkov anketiranih.

Komentarji

Direktorica Mediane Jana Božič Marolt je za TV Slovenija dejala: «Ugotavljamo, da imamo volivci po eni strani kratek spomin. Po drugi strani pa volilno telo očitno nasede nemogočim obljubam. Kajti številne reforme, ki jih je ta vlada napovedala, bi verjetno res bilo mogoče izvesti v dveh mandatih, v letu dni po začetku vladanja pa nemogoče.»

Koliko razvojnega potenciala sploh še ostane vladi? «Mislim, da je ta razvojni potencial podoben, kot je bil. Vprašanje je, ali smo ga mi morda precenjevali,» je za Radio Slovenija komentiral analitik Aljaž Pengov Bitenc.

Nekdanji politik in poznavalec političnega delovanja Bogdan Biščak odgovarja, da je to odvisno predvsem od vlade same. Potrebuje dvoje, najprej povrnitev zaupanja. «Druga stvar, ki je potrebna za to, da bi razvojnega potenciala še kaj bilo, je izvajanje projektov. Brez tega pač pri vladanju ne gre. Treba je zmagovati. Treba je imeti projekte in jih izvesti, ne pa o njih samo govoriti.»

Pengov Bitenc meni, da je bil morda potencial vlade na začetku ob visokih pričakovanjih po zamenjavi oblasti precenjen: «Fundamentalno se v smislu političnih razmerij ni spremenilo popolnoma nič. Spreminja se podpora vladi, za katero bi lahko glede na dosedanje izkušnje pričakovali, da ji bo prej začela padati.»

Gre torej za vprašanje, kako bo vlada preživela pričakovani šok. «Nič od tega, kar se danes dogaja, nobena od teh dinamik ni nova. Z isto se je spopadal Šarec, ki se je potem politično zakalkuliral; se je soočal Cerar, ki se v bistvu politično ni zakalkuliral, ker je celo preživel naslednje volitve; s tem se je soočal Pahor in v končni fazi Janša.»

Biščak ocenjuje, da trenutno premier povezanost koalicije in svoje stranke v parlamentu še ohranja: «Seveda pa se tudi to lahko spremeni, če se bo javnomnenjska podoba te vlade še naprej slabšala.»

V nadaljevanju se bo po besedah Pengova Bitenca pokazala moč ali nemoč Goloba pri ohranjanju kohezivnosti znotraj koalicije in podpore vladi v državnem zboru.

Da Slovenija nujno potrebuje strateško stabilizacijo notranjih razmer, pa je ocenil opozicijski prvak Janez Janša in da so edina demokratična pot do te rešitve čimprejšnje volitve.

Podpora vladi, Gibanju Svoboda in Robertu Golobu je strmoglavila

Source link: www.rtvslo.si