Slovenija

Spremembe zakona za 20-odstotno vnaprejšnje izplačilo škode ob naravnih nesrečah Občine bodo hitreje prišle do denarja za nujne sanacije

Predstavniki več ministrstev in občin so predstavili predlagane spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Te bodo omogočile vnaprejšnje izplačilo do 20 odstotkov ocenjene škode in bodo veljale za vse naravne nesreče od 1. januarja letos.

V živo

Spremembe zakona za 20-odstotno vnaprejšnje izplačilo škode ob naravnih nesrečah

Podrto drevje v Ljubljani. Foto: BoBo/Žiga Živulović jr.

Spremembe zakona bodo omogočile, da bodo v naravnih nesrečah prizadete občine čim prej prišle do finančnih sredstev za nujne sanacije, je napovedal državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Matej Skočir.

Uvedle bodo mehanizma predhodne delne ocenitve škode in predhodnega delnega programa odprave posledic naravnih nesreč. Z njima bo mogoče do 20 odstotkov ocenjene škode izplačati vnaprej, temu bo sledil že ustaljen postopek priprave končne ocene škode in končnega programa odprave posledic naravnih nesreč, je pojasnil državni sekretar.

Po njegovih besedah bodo zakonske spremembe veljale tudi za nazaj, torej bo ministrstvo z njimi naslovilo vse naravne nesreče od 1. januarja letos. To pomeni, da vsem zagotavljajo enakopravno obravnavo, je dodal.

Ministrstvo bo DZ-ju predlagalo obravnavo zakona po nujnem postopku, je dejal Skočir, vlada pa ga bo predvidoma v nadaljnjo obravnavo poslala po svoji prvi popočitniški seji, torej 17. avgusta. Pojasnil je še, da zakon omogoča le pravno podlago za finančna izplačila ocen škode, ta bodo pa lahko izvedena šele, ko bodo delne ocene škode in delni programi odprave posledic naravnih nesreč pripravljeni.

Medved: Sistem deluje odlično

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Rudi Medved je ocenil, da celotni sistem zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah že deluje odlično. Tudi sistem povrnitve intervencijskih stroškov občin in gasilskih enot ob večjih dogodkih v praksi kaže, da država denar zagotovi v manj kot mesecu dni, je navedel.

Po Medvedovih besedah pa je treba skrajšati postopke financiranja sanacij po naravnih in drugih nesrečah, glede česar se bodo zgledovali po mehanizmu dodeljevanja pomoči iz evropskega solidarnostnega sklada, ki predvideva predplačila v primerih odobrene pomoči.

Podpredsednik Združenja mestnih občin Slovenije Samo Turel je napovedane spremembe zakona pozdravil, saj da je škoda naravnih nesreč velika in zahteva takojšnje ukrepanje. Dodal pa je, da so ministrstvu predlagali še omilitev pogoja višine proračunske rezerve občine, ki mora biti porabljena, da je občina upravičena do državnih sredstev.

Napovedi Skočirja je pozdravil tudi podpredsednik Združenja občin Slovenije Marko Diaci. Dodal pa je, da so ministrstvu predlagali še ureditev neurejenega področja naravnih nesreč lokalnih razsežnosti in znižanje praga za aktiviranje sistema za odpravo naravnih nesreč, in sicer z 0,3 na 0,2 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna.

Skočir je sklenil, da ti predlogi zahtevajo sistemski pristop, zato jih v konkretni spremembi zakona o odpravi posledic naravnih nesreč še ne bodo odprli.

AZN: Neurja ne bodo zamajala zavarovalnic

Neurja letos Sloveniji ne prizanašajo. Pogoste toče povzročajo škodo na avtomobilih, močan veter na hišah, prizadete so poljščine. To bo vsekakor imelo negativen vpliv na poslovanje zavarovalnic v letošnjem letu, ugotavljajo v Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN), kjer pa ne pričakujejo, da bi se zaradi tega poslabšala njihova kapitalska trdnost.

Zavarovalnice vpliv takšnih katastrofalnih dogodkov na njihovo poslovanje omejijo s sklenitvijo pozavarovalnih pogodb. S tem si zagotovijo, da tovrstni dogodki omejeno vplivajo tako na njihove izide poslovanja kot tudi na kapitalsko ustreznost, so pojasnili v agenciji.

Kakšen bo dejanski vpliv na poslovanje zavarovalnic, je sicer težko oceniti, saj je pred nami še polovica leta. «Glede na to, da so naše zavarovalnice visoko kapitalizirane, pa ne pričakujemo težav,» so zapisali v agenciji.

Ob tem so dodali, da se zaradi takšnih, s škodnega vidika slabših let, običajno podražijo pozavarovalna kritja, kar se v končni fazi prelije v premije zavarovalnih produktov. Posledice letošnjih neurij bomo zavarovanci po vsej verjetnosti čutili pri premijah zavarovanj v naslednjem letu, pričakujejo.

Za oceno škode je še prezgodaj
Na vprašanje, kakšno škodo so povzročila poletna neurja in ali jih bodo zavarovalnice dejansko krile, na agenciji za zavarovalni nadzor odgovarjajo, da je za oceno škod še prezgodaj. Zavarovalnice namreč podatke še zbirajo.

Leta 2021 so, denimo, zavarovalnice za škode iz naslova naravnih nesreč plačale slabih 90 milijonov evrov. Najvišje odškodnine za škode, ki so jih povzročile naravne nesreče, pa so izplačale v letu 2008, in sicer skupaj skoraj 140 milijonov evrov.

Padavine s točo in močnimi sunki vetra so 15. in 16. avgusta 2008 povzročile največjo plačano odškodnino za posamezni dogodek, ki je znašala skoraj 85 milijonov evrov. Drugi največji škodni dogodek, ki se je prav tako zgodil leta 2008, je bil vihar s točo s plačano odškodnino v višini 45 milijonov evrov. Tretji škodni dogodek po vrednosti plačane odškodnine predstavlja žled v letu 2014 s plačano odškodnino skoraj 28 milijonov evrov.

Skupaj so plačane odškodnine za vse škodne dogodke, ki so jih povzročile naravne nesreče od leta 2006 do leta 2020, znašale 850 milijonov evrov, so sporočili iz agencije. Največji delež plačanih odškodnin predstavljajo škode na nepremičninah, sledijo škode na avtomobilih.

V Agenciji za zavarovalni nadzor ocenjujejo, da bi bilo treba narediti več za ozaveščanje prebivalstva o pomembnosti zavarovanja, kajti to omogoča hitro sanacijo škod. Temu se bo morala s produkti in rešitvami, ki bodo odgovarjale na izzive, ki jih prinašajo vremenske ujme, prilagoditi tudi zavarovalniška industrija, so še zapisali.

Source link: www.rtvslo.si