Slovenija

Zalar: Izjavo o spolnih zlorabah so vzeli iz konteksta. Ministrica: To je škodljiva izjava. V javnosti ogorčenje zaradi izjave, ki dvomi v resničnost prijav spolnega nasilja

Izjava direktorja psihiatrične klinike na torkovi novinarski konferenci v kateri je podvomil v resničnost večine prijav spolnega nasilja je razburkala javnost. Gre za neumestne in škodljive besede, je dejala ministrica Dominika Švarc Pipan.

V živo

Zalar: Izjavo o spolnih zlorabah so vzeli iz konteksta. Ministrica: To je škodljiva izjava.

Bojan Zalar, direktor ljubljanske psihiatrične klinike. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Na torkovi novinarski konferenci na temo domnevnega nasilja na ljubljanski psihiatrični kliniki je namreč direktor Bojan Zalar primerjal prijave nasilja s prijavami spolnih zlorab, ki da jim ne gre kar tako verjeti.

“Lahko me sprašujete kot sodnega izvedenca, sem že stokrat povedal. Pred 20 leti je bilo prijavljenih 10 spolnih zlorab, devet jih je bilo resničnih. Danes od 10 ne vem, če je ena res. Ker je to del nečesa, del sistema,” je Zalar dejal v bran pred očitki o ignoriranju prijav nasilja.

Tiskovna konferenca je bila namenjena odzivu zaposlenih na poročanje portala N1 o domnevnem nasilju na kliniki, direktor Zalar pa je odgovarjal tudi na novinarsko vprašanje o tem, ali pacientom, ki prijavijo nasilje, verjamejo ali so že zaradi njihove duševne motnje diskreditirani.

Zalar: Izjavo o spolnih zlorabah so vzeli iz konteksta. Ministrica: To je škodljiva izjava.

Sorodna novica Vodstvo psihiatrije očitke o domnevnem nasilju zanika. Minister pričakuje zunanji strokovni nadzor.

Švarc Pipan: Neumestna in škodljiva izjava

Omenjena Zalarjeva izjava je nemudoma sprožila ogorčenje v javnosti. «Izjave direktorja psihiatrične klinike glede spolnih zlorab ocenjujem kot neumestne in škodljive. So odkrito špekulativne (“…ne vem če…”) in brez ustreznega premisleka, kakšen učinek in posledice imajo na žrtve trditve, da naj bi bilo kar 9 od 10 (!) prijav spolne zlorabe izmišljenih,» je v odzivu zapisala pravosodna mininstrica Dominika Švarc Pipan.

Po ministričinih besedah nas v državi, kjer je spolno nasilje daleč najpogosteje izvirajoče iz intimno-partnerskih, družinskih ali skrbniških odnosov, izjemno pereč problem, take izjave vržejo več korakov nazaj v prizadevanjih za premik v družbeni mentaliteti ter k boljšemu razumevanju in zaščiti žrtev spolnega nasilja.

Društvo SOS telefon: Gre za poskus utišanja žrtev spolnega nasilja

V Društvu SOS telefon za ženske in otroke — žrtve nasilja ob tej izjavi navajajo podatke iz raziskave ministrstva za pravosodje iz leta 2020, ki je pokazala, da je vsaka peta oseba v otroštvu doživela vsaj eno obliko spolnega nasilja. Vsaka sedma dve ali več. Zgolj šest odstotkov jih je vložilo kazensko ovadbo.

Predsednica društva Maja Plaz opozarja, da je spolno nasilje kaznivo dejanje, ob katerem je izraženega največ dvoma v žrtev, saj gre za težko dokazljiva dejanja, pri katerih so žrtve med sodnim postopkom, kadar do njega sploh pride, popolnoma razčlovečene in ponovno viktimizirane znotraj sistema. Zato se sprašuje, o kakšnem sistemu množičnega prijavljanja spolnih zlorab govori direktor ljubljanske psihiatrične klinike.

«Realnost žrtev in nas, ki jih vsakodnevno spremljamo, je, da živimo v sistemu, kjer se jim po pravilu ne verjame, v katerem se nanje prelaga krivdo za preživeto nasilje, kjer se gre v dvomu včasih celo tako daleč, da sodnik sploh ne postavi izvedenca ali pa le-ta naredi poročilo zgolj na osnovi predhodne dokumentacije, ne da bi enkrat samkrat srečal osebo, o kateri poda svoje mnenje,» je bila kritična.

V društvu opozarjajo tudi, da se nemalo žrtev spolnega nasilja znajde tudi na psihiatriji. «Večinoma so njihove izkušnje, da jih nihče ne vpraša, ali so preživele spolno zlorabo, spolno nasilje, spolno nadlegovanje,» je navedla Plaz, ki je opozorila še, da je bil torek «dan, ko je žrtve ponovno nekdo hotel utišati». Medtem ko mora po njenem mnenju del sistema «postati (pravočasno) prepoznavanje in ustrezna pomoč in kaznovanje storilcev in ne pometanje dejanskega stanja pod preprogo, saj s tem generiramo vsakovrstno nasilje».

Vsakršen poskus utišanja žrtev spolnega nasilja ter relativiziranja kaznivega dejanja posilstva in spolnega nadlegovanja obsojajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. «Kot družba se moramo resno pogovoriti, zakaj je spolno nasilje kljub razširjenosti ena najmanj prijavljenih oblik kaznivega dejanja, kjer se največkrat pojavlja dvom v žrtev in kjer najpogosteje zatajijo institucije, ki naj bi žrtev zaščitile in ji zagotovile korektno obravnavo,» so izpostavili in dodali, da mora biti skupni cilj vseh, da žrtve vseh oblik nasilja opogumijo in jim zagotovijo primerno obravnavo.

Po njihovih besedah nasilje nad ženskami in v družini tudi po epidemiji covida-19 še narašča in «že prerašča v akutno stanje, kar se odraža tudi v porastu števila femicidov, lani smo jih zabeležili kar 13».

Zalar: Izjavo o spolnih zlorabah so vzeli iz konteksta. Ministrica: To je škodljiva izjava.

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je Zalarjevo izjavo označila kot neumestno in škodljivo. Foto: BoBo/Borut Živulović

8. marec: Direktorju manjka občutljivosti in razumevanja

«S to izjavo direktor klinike izkazuje popolno pomanjkanje občutljivosti in razumevanja problematike spolnega nasilja in zlorab. Izjava direktorja je skregana z dejanskim stanjem in sledi vzorcu, ki žrtvi ne verjame in ima za posledico to, da večina spolnega nasilja in posilstev ostane neprijavljena,» so zapisali v Inštitutu 8. marec, kjer so prepričani, da je direktor Zalar, na vprašanje, zakaj se žrtvam domnevnega nasilja ne verjame, odgovoril skrajno neprimerno.

Po navedbah inštituta raziskave kažejo, da je lažnih prijav spolnih zlorab in nasilja izredno malo, manj kot dva odstotka. Na podlagi raziskav ugotovljeno dejstvo pa je tudi, da je na ravni EU-ja prijavljenih manj kot 14-odstotkov vseh kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.

«Žrtvam je treba verjeti in njihova pričevanja primerno preučiti. Od inštitucij pričakujemo primeren odziv. Preverjanje, neodvisne preiskave, ukrepanje. Ne pa zanikanje, zamahovanja z roko, češ da gre za izmišljotine, posmeh,» so zapisali.

Levica: Kdor misli, da je 9/10 prijav lažnih, nima kaj početi na čelu klinike

«Kdorkoli, ki misli, da imamo težave s porastom lažnih pričevanj zaradi nekakšne preobčutljivosti družbe, izkazuje popolno neprimernost za položaj direktorja neke zdravstvene ustanove, torej natanko tistega tipa institucije, od katere pričakujemo občutljivost in strokovnost, ko se bodo soočali s tovrstnimi situacijami,» so bili v odzivu ostri v stranki Levica.

Psihiatrična klinika in njen direktor se te dni soočata z resnimi očitki nasilja in prijavami o zlorab in izživljanja nad pacienti. Direktorjeva sporna izjava po mnenju Levice meče resen dvom na njihove trditve o strokovnosti svojega postopanja.

«Stanje je v resnici prav nasprotno. Zgodi se, da je dejanje spolnega nasilja skupine nad mladoletnico celo dobesedno posneto na kamero, pa to za sodišče ni zadosten dokaz o posilstvu. Soočene z neenakimi razmerji moči, družbeno stigmatizacijo in nerazumevanjem pristojnih institucij, žrtve enostavno ne prijavljajo primerov spolnega nasilja. Kako globoko seže nerazumevanje te problematike, priča današnja izjava Bojana Zalarja. Ob dejstvu, da govorimo o direktorju zdravstvene ustanove, sodnem izvedencu in celo o večkratnem potencialnem kandidatu za ministra v preteklih vladah, se v nečem z Zalarjem lahko strinjamo. Grozljiv odnos do pojavov spolnega nasilja je zagotovo ‘del sistema’,» so sklenili v Levici.

Zalar: Izjavo so vzeli iz konteksta, namen je bil obraten

Na ogorčenje se je z dodatnimi pojasnili že odzval tudi direktor psihiatrične klinike Zalar, ki je dejal, da so njegovo izjavo iztrgali iz konteksta in jo narobe razumeli, saj je želel sporočiti «ravno obratno».

«Želel sem izpostaviti kako napačno in škodljivo, če je za morda neresničnimi izjavami o nasilju zavajajoč efekt, da je zdravljenje v UPK Ljubljana za paciente škodljivo ali celo nevarno, saj bo zaradi tega pri pacientih in zaposlenih nastala velika škoda. Npr. ne bodo si upali priti na zdravljenje v kliniko, ker bodo verjeli nedokazanim vestem, da se tu s pacienti ne ravna z zdravstveno etiko, se jih muči in maltretira. Podobno kot se lahko dogaja tudi na drugih področjih, kjer je pomembno, da se žrtev hitro in učinkovito zaščiti in ne, da se jih spregleda in da se žrtve nasilja bojijo prijaviti spolno nasilje, ker menijo, da ne bodo obravnavane resno, saj je dokaznih standard na tem področju zelo zahteven. Potrebno je ustrezno reagirati v vseh primerih, da se zaščitijo vse žrtve nasilja,» je v odzivu na kritike zapisal Zalar.

Source link: www.rtvslo.si