Slovenija

Klakočar Zupančič: Resnično svobodni smo le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju tokrat v Šoštanju

Proslava ob dnevu upora proti okupatorju je potekala v Šoštanju, rojstnem kraju pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika — Kajuha, ki mu je vlada tudi posvetila letošnje leto.

V živo

Klakočar Zupančič: Resnično svobodni smo le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka

Slavnostna govornica na proslavi v Šoštanju predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič. Foto: BoBo

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je v slavnostnem nagovoru dejala, da se je ljudstvo z nastankom osvobodilne fronte združeno uprlo okupatorjem. Poudarila je pomen sodelovanja politično različno mislečih in ocenila, da smo resnično svobodni le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka.

«Osvobodilna fronta kot politična organizacija, ki je združevala več politično različno mislečih frakcij, je oblikovala svoj program,» je dejala predsednica DZ-ja. Njegove temeljne točke pa so po njenih besedah zarisale okvire vseslovenskega upora proti okupatorju, definirale izhodišče za združitev in osvoboditev slovenskega naroda, utemeljile preoblikovanje slovenske narodne zavesti, določile notranjo medsebojno lojalnost, enotnost in slogo med jugoslovanskimi narodi ter temelje za ljudsko demokracijo po koncu vojne.

Klakočar Zupančič: Resnično svobodni smo le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka

Iz naroda hlapcev v narod junakov, sporoča propagandni letak, ki priča o močni nacionalni motivaciji za množičen vstop v uporniške vrste OF-a. Foto: BoBo

«Pomemben politični program je žal Komunistična partija Slovenije razlagala po svoje, postopoma prevzemala pomembne položaje znotraj Osvobodilne fronte,» je povedala. S podpisom Dolomitske izjave leta 1943 pa so ji vodilno vlogo pod sloganom enotnosti priznali še skupina krščanskih socialistov in Sokoli, je dodala.

«Slovensko ljudstvo se je z nastankom Osvobodilne fronte združilo in skupaj uprlo vsem okupatorjem, ki so v drugi svetovni vojni zasedli in razkosali slovensko ozemlje, ki so ustrahovali, potujčevali in izseljevali ljudi, ki so zapirali in streljali talce ter grabili po slovenski zemlji,» je naštela.

Posebnost slovenskega upora, ki ga je definiralo narodnoosvobodilno gibanje, je bila gradnja ljudske oblasti, je dejala. «Medtem ko si je večina udeležencev osvobodilnega boja želela svobodnih in demokratičnih odnosov v novi državi, je nadzor nad gibanjem obdržala Komunistična partija, ki je po vojni prevzela oblast,» je zatrdila.

Kako pomemben je bil takratni upor in da je življenje osmišljeno samo v svobodni in prenovljeni domovini, so se zavedali vsi slovenski napredni misleci in kulturniki tistega časa, med njimi tudi Karel Destovnik — Kajuh, je poudarila na proslavi, ki je potekala v Kajuhovem rojstnem kraju Šoštanju.

Klakočar Zupančič: Resnično svobodni smo le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka

Kulturniška skupina XIV. divizije na mitingu. Od leve proti desni: kurir, Marta Paulin — Brina, Janez Weiss — Belač, Janez Lavrič, Karel Destovnik — Kajuh, in Sveto Marolt — Špik. Foto: Wikipedia Commons/Jože Petek

Predsednica DZ-ja je spomnila, da so za Kajuhom ostale njegove pesmi, izraz hrepenenja po družbeni spremembi in socialni pravičnosti, poziv k uporu, prepleten z ljubeznijo, družino in smrtjo.

Mnoge imajo močno sporočilno vrednost še danes in bodo odzvanjale tudi v prihodnje, je poudarila. «Vse dokler se bomo ljudje morali upirati, vse dokler nas bo združeval zunanji sovražnik, vse dokler narodna zavest ne bo dosegla višje stopnje zavedanja – da smo resnično svobodni le takrat, ko v človeku prepoznamo samo človeka,» je navedla. Govor je končala z recitacijo Kajuhove pesmi Ko človek bo človeka prepoznal.

Tudi sicer so bile Kajuhove pesmi rdeča nit proslave. Režiser in scenarist je bil Tomaž Letnar. Njegova dramska pripoved, ki so jo večinoma uprizorili mladi slovenski igralci, je temeljila na osebnih zgodbah v resničnih zgodovinskih okoliščinah in je s tem upor dvignila «nad ideološke interpretacije zgodovine, na osebno in etično raven, ter mu dala brezčasen pomen», so ob napovedi proslave navedli v vladnem uradu za komuniciranje. Glasbeni gostje so bili med drugim sopranistka Sabina Cvilak, skupina Šank Rock, mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj in pihalni orkester Zarja Šoštanj.

Slavnostna govornica na proslavi je bila predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič, udeležila pa sta se jo tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Na proslavi so sodelovali še zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, Slovenske vojske in policije. Proslava je potekala v športni dvorani Osnovne šole Karla Destovnika — Kajuha v Šoštanju.

Borčevski praporščaki spet zaželeni

Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije Marjan Križman je za STA povedal, da je drugače od preteklih dveh let njihova izkušnja s koordinacijskim odborom za državne proslave letos izjemno pozitivna. Ob tem je spomnil, da borčevski praporščaki na lanski in predlanski proslavi niso bili zaželeni. Pozdravil je tudi izbiro motiva in kraja državne proslave. Kajuh kot partizan in Šoštanj kot njegov rojstni kraj sta namreč pomembno povezana s pomenom dneva upora proti okupatorju, je dejal.

Source link: www.rtvslo.si