Slovenija
Odločitve lokalnih oblasti najbolj občutimo v vsakdanjem življenju
«Za delovanje države lokalne volitve seveda niso najpomembnejše, a če pogledamo z vidika povprečnega državljana, bi rekla, da so mnogo pomembnejše od predsedniških,» meni strokovnjakinja za lokalno samoupravo Simona Kukovič.
V živo

Foto: BoBo
Pred tednom dni je bila v drugem krogu predsedniških volitev višja volilna udeležba kot pred petimi leti, na osmih lokalnih volitvah v samostojni Sloveniji je udeležba nižja kot pred štirimi leti. Zakaj? «Letošnje lokalne volitve so bile umeščene v vrtinec volilnega dogajanja na nacionalni ravni in so potekale v senci predsedniških volitev in prihajajočih referendumov,» meni Simona Kukovič, strokovnjakinja za lokalno samoupravo in predavateljica na ljubljanski fakulteti za družbene vede. «Volivci se očitno še vedno premalo zavedajo pomena lokalnih volitev in izbire lokalnih predstavnikov, ki sprejemajo odločitve, ki jih vsak državljan najbolj občuti v vsakdanjem življenju. Za delovanje države lokalne volitve seveda niso najpomembnejše, a če pogledamo z vidika povprečnega državljana, bi rekla, da so mnogo pomembnejše od predsedniških.»
«Predstavniki, ki smo jih izvolili v 212 občinah, odločajo o čisto vsakdanjih zadevah oziroma o storitvah lokalnega pomena. Odločajo o tem, kako čisto pitno vodo bomo imeli, kako urejene bodo poti za otroke, ki hodijo v šolo, o šolskih prevozih, o lokalnih cestah. Odločajo o primarnem zdravstvu, o višini plačila vrtca. Z vidika vsakdanjega življenja so lokalne volitve gotovo pomembnejše od tega, kdo predstavlja našo državo v svetu.«

Boštjan Brezovnik. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Po izrazitem razvoju nastopila apatija
Ne le pri nas, tudi v Evropi smo po besedah Boštjana Brezovnika, izrednega profesorja za upravno pravo in pravo javne uprave na Novi univerzi evropske pravne fakultete, priča volilni apatiji. «Eden izmed ključnih razlogov za to je, da je bilo v zadnjih desetletjih v Sloveniji možno opaziti izrazit razvoj občin. Povezano je seveda s prvim obdobjem lokalne samouprave, kjer se večino investicijskih sredstev namenja za izgradnjo komunalne infrastrukture. V obdobju, ko prihajamo na t. i. mehke vsebine (razvoj turizma, kulture…), občani ne pogrešajo več tolikšnega napredka v občinah.«
Poleg nizke volilne udeležbe so tokratne lokalne volitve zaznamovale tudi manj številčne kandidature. Županskih kandidatov je bilo skoraj petino manj kot leta 2018, za skoraj četrtino manj je bilo kandidatov za svetnike. Brezovnik ob tem pojasni, da gre za običajen pojav, ki smo mu priča tudi v tujini. Zato napoveduje, da bo v Slovenji v prihodnje za nastop na lokalnih volitvah vse manj interesa in bomo prešli v obdobje trajnih kandidatur, predvsem za mesta županj in županov.
V 212 občinah je bilo pet županov v prvem krogu izvoljenih že za osmi mandat, kar pomeni, da županujejo že vse od leta 1994. Kljub temu Brezovnik ni zagovornik omejitve županskih mandatov. «Za razliko od nekaterih svojih kolegov osebno podpiram dolgotrajnost mandatov, predvsem zato, ker v lokalnih okoljih ljudje volijo posameznike. Če se je nekdo izkazal v preteklem ali v več mandatih, je prav, da mu volivci zaupajo svoj glas in nadaljujejo tradicijo.»

Simona Kukovič. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona
Simona Kukovič kot problematično vidi tudi dejstvo, da je bil v 51 občinah samo en kandidat za župana, v 58 občinah pa le dva kandidata. Medtem ko Brezovnik izpostavi, da tudi v skandinavskih državah zaznavajo podoben trend. «Dejstvo je, da novi kandidati težko ponudijo nekaj povsem novega, kar še ni preizkušeno in kjer interesi še niso uveljavljeni,» pojasni Brezovnik.
«Z vidika lokalne demokracije to gotovo ni dobro. Če imamo le enega kandidata, ljudje nimajo izbire. To vsekakor ne kaže na zrelost naše demokracije,» pa meni Kukovič. Ali nezainteresiranost za županske kandidature v skoraj četrtini slovenskih občin morda nakazuje na to, da je občin v Sloveniji preveč? Strokovnjakinja se s tem ne strinja. «Da lahko v 212 občinah izbiramo svoje predstavnike, je gotovo pozitivno, a postoriti bi se dalo še marsikaj.» Med argumenti za manjše število občin je sicer ta, da si nekatere težko zagotovijo financiranje, kar pa bi bilo rešljivo z reorganizacijo oziroma z uvedbo skupnih občinskih uprav. «Če gledamo evropsko povprečje, je povprečno število prebivalcev v slovenski občini nad povprečjem EU-ja.«
Nestrankarski kandidati in liste zmagovalci letošnjih lokalnih volitev
Na lokalnih volitvah se volivci obnašajo precej drugače kot na parlamentarnih ali predsedniških, strankarska ali svetovnonazorska pripadnost namreč igrata precej manjšo vlogo. «Raziskave kažejo, da je vse drugo pomembnejše. Izkušnje kandidata, prepoznavnost, osebno poznavanje, politična pripadnost je najmanj pomembna. To potrjujejo tudi izidi nestrankarskih kandidatov in list. Absolutni zmagovalci letošnjih lokalnih volitev so prav nestrankarski kandidati.«
Nestrankarskih kandidatov je na lokalnih volitvah vedno več tudi zato, ker volivci iščejo alternativo političnim strankam, ki imajo po besedah Simone Kukovič zelo nizko zaupanje. Na lokalnih volitvah alternativa dejansko obstaja. «A po eni strani imamo tukaj ljudi, ki bi res želeli v lokalni skupnosti pustiti pečat in obenem nočejo imeti nobenega opravka s političnimi strankami ter so dejansko neodvisni. Na drugi strani pa je nestrankarskih kandidatov več tudi zato, ker so med njimi taki, ki so osebno strankarsko profilirani ali celo člani političnih strank, pojavili pa so se kot nestrankarski kandidati na lokalni ravni, ker je to del strategije, kako pridobiti čim več podpore.«
Kako so se na tokratnih lokalnih volitvah odrezale stranke?
Da bodo največje število županskih mandatov prejeli neodvisni kandidati za Brezovnika ni bilo presenečenje. «Ko govorimo o političnih strankah, ki kandidirajo svoje kandidate na lokalnih volitvah, v kasnejšem delovanju ne gre za politiko izločevanja ampak za politiko združevanja. Na lokalni ravni se običajno tvorijo koalicije, ki jim na državni ravni nikoli ne bi bili priča.»
«Svojevrsten uspeh je doseglo Gibanje Svoboda,» opozori Brezovnik. Glede na število osvojenih mandatov v mestnih svetih je namreč s 402 mandatoma zasedlo drugo mesto, takoj za SDS-om, ki ima 494 mandatov. Na tretjem mestu je stranka SD z 270 mandati. «V tem oziru je Gibanje Svoboda dobilo precejšen vpliv.» A tudi Brezovnik poudarja, da strankarska politika na lokalnih volitvah običajno ne pride do izraza. «Volivci volijo poznane ljudi, kar pomeni, da prej zaupajo glas človeku kot stranki.«
V Ljubljani že šesti mandat Zoranu Jankoviću
V Ljubljani presenečenj, kljub številnim aferam, ki so se nabrale v 16 letih starega – novega župana, ni bilo. Kot pravi Kukovič, je Zoran Janković v prestolnici izredno močna figura. «Mislim pa, da si je mesec nazaj kar malo oddahnil, ko so se razkrili njegovi protikandidati, ker pač niso bili tako močna imena kot npr. pred štirimi leti, moramo si priznati, da ni šlo za največja imena političnih opcij. Letošnja izbira je bila zato pričakovana. Ljudje opazujejo, kaj je Janković uspel narediti in glede na to, da so seznanjeni z njegovo prtljago in mu kljub temu dajo svoj glas in zaupanje, ne moremo veliko analizirati in se spraševati zakaj. Ljudje iščejo nekoga, ki bo učinkovit in naredil stvari, kar pa Janković zagotovo je.»
V Ljubljani je bila sicer udeležba z 39,84 odstotki precej nižja od državnega povprečja (47,47 odstotka) in od povprečja v mestnih občinah (42,91 odstotka).
V Mariboru drugi krog med Arsenovičem in Kanglerjem
Nekoliko višja udeležba, čeprav podpovprečna, je bila z 41,05-odstotka udeležba v Mariboru, kjer se v drugem krogu v igro vrača nekdanji župan Franc Kangler. Pomeril se bo z aktualnim županom Sašo Arsenovičem. Za Simono Kukovič drugi krog v Mariboru ni presenečenje. 15 kandidatov vendarle prinese takšno razpršenost glasov, da bi nekdo, ki ni zelo močna figura na lokalni ravni, težko zmagal že v prvem krogu. «Vrnitev Franca Kanglerja v Mariboru pa je manjše presenečenje. V igri za drugo mesto sta bila namreč Kangler in Vojko Flis, ki ga je podprla največja koalicijska stranka. To je poraz Gibanja Svoboda, za katero v kampanji pred drugim krogom pričakujem, da bo podprlo Sašo Arsenoviča,» je dejala Kukovič.
Source link: www.rtvslo.si


