Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je v DZ-ju odgovarjala na poslanska vprašanja
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec izraža pomisleke glede možnosti napredovanja pomočnikov vzgojiteljev. Želi si še en premislek, ali ne bi to prepustili kolektivnim pogodbam.
Foto: BoBo
Novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je dobila zeleno luč na parlamentarnem odboru za izobraževanje, med drugim odpira možnost napredovanja v nazive pomočnikov vzgojitelja, uvaja enoten državni informacijski sistem za vodenje šolske dokumentacije in spreminja sestavo svetov vrtcev in šol, kar je sprožilo največ polemik.
Sedaj imajo namreč predstavniki zaposlenih pet članov, po tri pa ustanovitelj in starši. Prvotni predlog novele je sicer predvidel povečanje števila predstavnikov ustanovitelja na pet članov od skupno enajstih.
Kasneje je koalicija pripravila dopolnilo, po katerem so v svetih zavodov predvideli tri člane ustanovitelja in po dva člana staršev in zaposlenih. Tudi ta predlog so popravili in na koncu sprejeli, da ima svet zavoda po tri predstavnika ustanovitelja, zaposlenih in staršev.
Ministrica Kustec je v DZ-ju na poslansko vprašanje Mateja Tašner Vatovca (Levica) glede priprave novele zakona dejala, da so na vladi ob prvotnem predlogu opozorili na nekaj dilem v zvezi s sestavo sveta, ki pa je bila nato na matičnem odboru DZ-ju ustrezno uravnotežena.
Kot je pojasnila, se je po pregledu zakonov o zavodih in o financiranju vzgoje in izobraževanja pokazal manevrski prostor za postavitev drugačne oblike svetov zavodov, ki bo bolj uravnotežena med ustanovitelji, zaposleni in starši, pri srednjih šolah pa tudi dijaki.
Ustanovitelj mora imeti enako težo glasov kot ostali
Spomnila je, da je pri osnovnih šolah ustanovitelj občina, pri srednjih država in ko gredo stvari narobe, je potem tudi prvi odgovorni ustanovitelj. Z vidika spoštovanja zakonskih podlag mora imeti ustanovitelj po njenem pojasnilu primerljivo enako težo glasov kot vsi ostali oziroma zaposleni in starši.
Kustečeva se je ob tej priložnosti dotaknila tudi možnosti napredovanja pomočnikov vzgojiteljev v naziv mentor in svetovalec, ki jo novela na novo uvaja, in na katero so tudi opozorili v mnenju vlade. Kljub temu, da je predlog izjemno dobronameren in po mnenju predlagateljev prinaša primerno priznanje in plačilo za obseg dela pomočnika vzgojitelja, pa lahko prinaša nove krivice in nesorazmerja v celotnem sistemu zaposlovanja, sistemu napredovanja in v končni fazi tudi sistemu plač, je opozorila ministrica.
Zato si želi, da bi to prepustili dogovoru v sklopu kolektivne pogodbe in skupnega dogovora z vsemi relevantnimi deležniki, da ne bi prišlo do «neposrednega političnega posega pri tej odločitvi«.
Predvidena rešitev tudi po oceni stroke ne bo prinesla višje plače pomočnicam vzgojiteljev. Da gre pri tem za ogromno zavajanje, so prepričani v šolskem sindikatu Sviz. Tudi v Skupnosti vrtcev Slovenije ocenjujejo, da se z napredovanji v nazive pomočnic vzgojiteljic ne bo rešila plačna anomalija, temveč se bodo stiske in nesorazmerja le še povečala.
Določba o napredovanju v nazive za pomočnika vzgojitelja v vrtcu se bo po zdajšnjem predlogu sicer začela uporabljati 1. septembra 2022.
Enoten informacijski sistem Pametna šola
Novela sicer uvaja tudi enoten informacijski sistem za vodenje šolske dokumentacije. Za ta namen bi ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vzpostavilo informacijski sistem Pametna šola, v katerem bi osnovne šole, gimnazije, srednje strokovne in poklicne šole vodile evidence in dokumente o podatkih otrok, učencev ter dijakov.
Glede tega so v razpravi na matičnem odboru DZ predstavniki stroke izpostavili, da se strinjajo s stališčem informacijske pooblaščenke, ki ugotavlja, da predlagane spremembe pomembno posegajo v ureditev zbiranja in obdelav osebnih podatkov vseh udeležencev vzgoje in izobraževanja ter da je uvedba omenjenega informacijskega sistema Pametna šola nepremišljena. Določbe glede informacijskega sistema za vodenje šolske dokumentacije bi se po zdajšnjem predlogu začele uporabljati šele 1. septembra 2024.
Predlog novele zakon dopolnjuje tudi v delu, kjer so navedeni cilji, in sicer, da se razvija negovanje radovednosti, raziskovalnega duha, domišljije in intuicije ter razvijanje neodvisnega mišljenja, kot drugi cilj pa vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah.
Za zdaj sicer še ni jasno, kdaj bo predlog novele zakona obravnaval DZ. Še pred tem je namreč predviden delovni posvet predsednika DZ-ja Igorja Zorčiča z vodji poslanskih skupin, na katerem se bodo pogovorili tudi o pripombah dela opozicije na potek seje matičnega odbora, na katerem je koalicija predlog novele sprejela brez prisotnosti opozicije.
Kustec je v DZ-ju odgovarjala tudi na poslansko vprašanje Mihe Kordiša (Levica), ki ga je zanimalo, kako je mogoče, da ministrstvo za izobraževanje razpisuje koncesije za zasebnike za določene študijske programe, ki se že sedaj izvajajo znotraj javnih zavodov in se ob tem sklicuje na analizo, ki še ni zaključena. Ministrica je to utemeljila s potrebami po novih oblikah znanja in tudi po novih profilih zaposlenih, čemur «odgovorna država sledi«.
Source link: www.rtvslo.si
