Slovenija
Boštjančič: Če bodo to ljudje, ki bodo sestavljali naslednjo vlado, me je izrazito strah Minister v odhajanju poudarja, da številke javnih financ kažejo, da je Slovenija nad povprečjem EU-ja 23. april 2026 ob 22.30 • Ljubljana — MMC RTV SLO, Televizija Slovenija M. Z. Shrani članek Pojdi na komentarje (16)16 Deli članek
«Izrazito me moti, da imam tudi po volitvah občutek, da še traja predvolilni boj,» pravi finančni minister Klemen Boštjančič. Med drugim je kritičen do tistih, ki govorijo o katastrofičnih javnih financah, hkrati pa ne «pometejo pred svojim pragom».
Shrani članek Pojdi na komentarje (16)16
«Stanje naših javnih financ je pravzaprav zelo dobro. Sam vedno operiram s številkami in finance seveda so stvar številk, ne stvar interpretacij,» pravi finančni minister v odhajanju Klemen Boštjančič. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Finančni minister Klemen Boštjančič, ki opravlja tekoče posle, ob številnih kritikah in opozorilih na stanje v javnih financah poudarja, da so številke jasne – javnofinančni primanjkljaj Slovenije je bil v vseh štirih letih mandata zadnje vlade nižji od povprečja evropskih držav, javni dolg pa se je zniževal hitreje od povprečja EU-ja. Ob tem dodaja, da kot finančni minister sicer nikoli ne more biti zadovoljen in da obstaja še veliko rezerv, a opozarja, da je govorjenje o katastrofičnem stanju v javnih financah Slovenije laž. Spomnil je, da je bil denimo v obeh letih prejšnje Janševe vlade javnofinančni primanjkljaj višji od povprečja evropskih držav.
Oglas
Kritičen je sicer predvsem do tistih kritikov, ki ne «pometejo pred svojim pragom». Izpostavil je predsednika državnega sveta, sicer tudi predsednika stranke Fokus Marka Lotriča, ki po njegovih navedbah na eni strani kritizira, na drugi strani pa kljub pozivu finančnega ministrstva ni predlagal nobenega ukrepa za znižanje proračuna državnega sveta, čeprav se je ta od leta 2022 povečal za 63 odstotkov, medtem ko se je državni proračun v tem času povečal za le 29 odstotkov.
Celoten pogovor o stanju v javnih financah lahko preberete v nadaljevanju. Z ministrom za finance v odhajanju se je pogovarjala voditeljica Odmevov Televizije Slovenija Tanja Starič.
Vlada v poročilu o izvajanju srednjeročnega fiskalnega načrta ugotavlja, da bo primanjkljaj dosegel 3,4 odstotka BDP-ja. Po ocenah fiskalnega sveta bi se zaradi težavnih mednarodnih razmer ta lahko povzpel do petih odstotkov. Kaj pomenijo te številke? Vemo, da prihaja kriza, nekateri govorijo o najhujši krizi od vseh energetskih kriz, ki potem prerastejo tudi v finančne in druge. Slovenija na to ni pripravljena, opozicija, ki sestavlja vlado, govori o pogorišču, ki ga puščate za sabo – kakšno je realno stanje?
Realno stanje slovenskih javnih financ nikakor ni katastrofično. Še vedno smo ena boljših držav znotraj EU-ja. Kot finančni minister pa nikoli ne morem biti zadovoljen – veliko rezerv je in na to tudi opozarjam, sploh v kontekstu krize, ki ste jo omenili. Kriza prihaja, imamo novo krizo in ves čas od covida dalje govorim, da se krize kar ponavljajo druga za drugo – prva energetska kriza v letih 2022 in 2023, največje poplave v zgodovini Slovenije, zgodovinsko največja inflacija v evroobmočju, zdaj nova kriza trgovinske vojne. Prav vse kaže na to, da moramo države še skrbneje ravnati s svojimi javnimi financami, ker moramo namreč puščati prostor za nepredvidljive dogodke, za katere, upam, zdaj vsi vemo, da bodo sledili tudi v prihodnje. Žal živimo v takem svetu.
Saj za to gre. Zadnje leto do izbruha vojne na Bližnjem vzhodu kriz ni bilo, imeli smo polno zaposlenost. Na to so opozarjali ekonomisti, da je v času «debelih krav» treba narediti rezerve in teh rezerv Slovenija nima.
Sorodna novica Slovenski javnofinančni primanjkljaj lani kljub porastu ostal pod evropskim povprečjem
Odvisno, s kom se primerjamo. Kot sem rekel – stanje naših javnih financ je pravzaprav zelo dobro. Sam vedno operiram s številkami in finance seveda so stvar številk, ne stvar interpretacij. Ko smo mi prevzeli vlado sredi leta 2022, je bil recimo primanjkljaj seveda visok, ker je bil covid, ampak v tistih dveh letih predhodne vlade je bil obe leti višji, kot je bilo povprečje evropskih držav. Vsa štiri leta mandata te vlade – tudi lani – pa je ta primanjkljaj nižji od povprečja evropskih držav. In tudi dolg, merjen v odstotku BDP-ja, smo od konca leta 2022 do konca leta 2025 znižali z 72,8 odstotka BDP-ja na 65,7 odstotka – za dobrih sedem odstotnih točk BDP-ja. Znotraj EU-ja pa se je v tem obdobju znižal povprečni dolg sektorja država samo za 0,7 odstotne točke. Torej bistveno hitreje smo zniževali dolg od povprečja v EU-ju.
Pa vendar je imela vlada optimistične napovedi, načrtovala je bistveno nižji primanjkljaj. Fiskalni svet svari, da bo ta primanjkljaj, če ne bo ukrepov, varčevanja, leta 2028 dosegel pet odstotkov BDP-ja. To so res visoke številke.
V lanskem letu je bil primanjkljaj tako rekoč tak, kot smo ga napovedovali. V skladu z zakonom o fiskalnem pravilu moramo do konca meseca poslati dokumente v Bruselj, tako kot vse evropske države, zato smo že na začetku aprila na seji vlade te dokumente obravnavali in znotraj tega je ministrstvo za finance opozorilo, da bomo po spontanem scenariju – če se torej nič spremeni – presegli te tri odstotke. Za zdaj zadnji podatki kažejo 3,4 odstotka in smo glede tega še bolj pesimistični kot fiskalni svet. Ta je namreč v svoji oceni povedal, da bomo v letu 2027 presegli tri odstotke, mi smo glede tega bolj pesimistični oz. konservativni. Veliko je kritik, poslušamo, kakšne javne finance puščamo …
… da, predvsem glede teh predvolilnih bombončkov, plač v javnem sektorju, ker gre za strukturne stroške. Kritiki opozarjajo, da je vlada tu preprosto šla predaleč.
Sorodna novica Fiskalni svet: Javne finance niso vzdržne brez ukrepov, potrebna je preudarna fiskalna politika
Še enkrat – javne finance so stvar številk. Številke kažejo, da je stanje javnih financ bistveno boljše, kot je bilo v letu 2022. Ne samo zaradi tega, ker so se razmere spremenile, ampak v primerjavi z drugimi evropskimi državami. Seveda pa je finančno ministrstvo specifično ministrstvo. Tudi volitve bistveno ne vplivajo na delovanje finančnega ministrstva, ljudje na ministrstvu so izraziti profesionalci, seveda imajo svoje politične prioritete, ampak delujejo profesionalno. In v tem kontekstu tudi opozarjamo na gibanje stroškov. Dejstvo je, da gibanje stroškov kaže, da moramo določene stroške oz. odhodke v letošnjem letu znižati. In ne glede na to, da se menja vlada, da prihaja nova vlada, bo ministrstvo za finance do zadnjega dne delalo tisto, kar ministrstvo za finance mora delati. Tudi sam slišim kritike, tudi znotraj vlade, zakaj mesec pred koncem vlade delamo določene stvari, naj se nekdo drugi s tem ukvarja. Ne – ker je to odgovoren odnos do javnih financ. In tako kot sem rekel, številke nikakor niso katastrofične, kar pa seveda ne pomeni, da se ni treba resno lotiti odhodkov in jih znižati povsod tam, kjer se da. Predvsem tam, kjer so najbolj narasli.
Katera so tista področja, na katerih bi bilo najbolj treba varčevati?
Kar se tiče stroškov dela, so najbolj porasli na področju nižjega, srednjega in visokega šolstva ter na področju zdravstva. Gre za t. i. mehki del plačne reforme, torej tisti del, ki je v rokah predstojnikov – torej izredna povečanja, izredne nadure in plačevanje tega. Tukaj je povišanje z naskokom najvišje in je seveda tudi odgovornost predstojnikov posameznih zavodov. Poleg tega po naši oceni še vedno rastejo stroški za zdravstvo, zaradi tega smo tudi seveda že nekaj mesecev v stalnem stiku z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer so se pripravljali in se pripravljajo tudi skupaj z ministrstvom za finance ukrepi za znižanje teh stroškov. Potem so tu seveda stroški za obrambo, za javni potniški promet. Približno 360 milijonov letno že znašajo stroški javnega potniškega prometa, za brezplačne prevoze za upokojence, v večji meri za dijake.
In kje tukaj vidite rezerve?
Govorim o tistih stroških, ki so v zadnjih letih najbolj narasli. Kot ministrstvo za finance nismo nobenega resorja izrecno pozivali, kateri strošek naj zniža. Smo pa vse pozvali, da se je pač treba odgovorno lotiti odhodkov.
V kolikšni meri so bili ta priporočila, pozivi, naj skrčijo stroške, upoštevani?
Sorodna novica «Ni treba rezati javnih izdatkov, ampak ustaviti njihovo zviševanje»
Naredili smo prvi krog, določeni resorji so dali z vidika ministra za finance zelo kakovosten odgovor, določeni pa sploh niso dali nobenega odgovora oz. so določeni proračunski uporabniki javno povedali, da rezerv ni. Izrazito me moti, da imam tudi po volitvah občutek, da predvolilni boj še traja. Pa ne govorim samo o tem razvpitem interventnem zakonu. Govorim predvsem o tem, da je recimo gospod Marko Lotrič, predsednik državnega sveta, ki je eden glavnih kritikov, takoj po tem, ko je ministrstvo za finance poslalo poziv proračunskim uporabnikom, da pričakujemo ukrepe za znižanje odhodkov, dejal: «Volitve so mimo, rezati je treba.» Nekaj dni za njim pa njegova generalna sekretarka: «Nismo predlagali nobenega ukrepa, ker so nam v zadnjih letih že zmanjševali proračun, nimamo prostora za dodatno krčenje.» Če grem nazaj na številke – slovenski proračun se je od leta 2022 do realizacije 2026 povečal za 29 odstotkov. Proračun državnega sveta se je v tem času povečal za 63 odstotkov.
Samo v zadnjem letu, z leta 2025 na 2026, je državni proračun zrasel za pet odstotkov, proračun državnega sveta pa za 22 odstotkov. Vsak naj najprej pomete pred svojim pragom in najde rezervo. Ker nekdo, ki ima tako visoko rast in na neki način celo posmehljivo odgovori ministrstvu za finance – nimamo rezerv, ker smo že zmanjševali proračun –, na drugi strani govori o nekih katastrofičnih scenarijih. Če bodo to ljudje, ki bodo sestavljali naslednjo vlado, me je izrazito strah.
Prihaja torej nova vlada, čeprav neformalno, so obrisi že zelo jasni. Kako gledate na to – olajšanje ali razočaranje?
Pravzaprav sem še tako globoko v delu in nalogah ministrstva za finance, da se s tem ne ukvarjam. Skrbi me prav to, ker imam občutek, kot da se v javnosti nadaljuje predvolilna debata in da bodo ti ukrepi zelo, zelo dragi za državni proračun. Predvsem me pa skrbi, da določeni ljudje danes govorijo o katastrofičnem stanju v javnih financah Slovenije, kar je laž. Kot veste, vse bonitetne ocene so se nam izboljšale. Pa bomo videli, ali bo čez nekaj let tudi tako.
Ali Slovenija še obvladuje svoje finance?
Oglas
Source link: www.rtvslo.si
