Slovenija
Katarina Bervar Sternad: Potrebujemo obvezen odziv na priporočila komisije Pogovor v Odmevih 18. februar 2026 ob 22.20 • Ljubljana — MMC RTV SLO, Televizija Slovenija Al. Ma. Shrani članek Pojdi na komentarje Deli članek Preberi članek
Nova predsednica KPK-ja Katarina Bervar Sternad želi, da se v zakon zapišejo sankcije za kršitev integritete, ki bi lahko bile globe, omejitev prevzema novih funkcij ali celo prenehanje funkcije, na kateri je kršilec.
Shrani članek Pojdi na komentarje (0) Preberi članek
Katarina Bervar Sternad. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) izbrala direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarino Bervar Sternad. Mandat aktualnemu predsedniku KPK-ja Robertu Šumiju poteče 31. marca, nova predsednica pa bo mandat nastopila dan pozneje. Katarina Bervar Sternad je nekaj napovedi o svojem prihodnjem delu podala v Odmevih v pogovoru s Tanjo Starič.
Kaj bo v ospredju vašega mandata? Kakšne novosti načrtujete?
Med pripravo strategije sem temeljito prebrala vse, kar je bilo do zdaj narejeno, in lahko rečem, da je protikorupcijska komisija v dobri kondiciji. Lani sta bila sprejeta resolucija o preprečevanju korupcije in na njej temelječi akcijski načrt za izvajanje ukrepov v naslednjem obdobju. Moj mandat na neki način prinaša nadgradnjo preteklega dela. Hkrati pa je nekaj poudarkov, ki so nujno potrebni, novi in predvsem osredotočeni na sistemska vprašanja. Predvsem bi se osredotočila na krepitev normativnega in sistemskega vpliva komisije. Tukaj predvsem mislim na krepitev zakona oziroma nujnih spremembah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki se nanašajo na sankcioniranje kršitev integritete, in mogoče ključno spremembo, ki jo potrebujemo: obvezen odziv na priporočila komisije.
Vaš predhodnik Robert Šumi je dejal, da vas zagotovo čakajo izzivi, ki so povezani z vlogo komisije v družbi, njeno samostojnostjo in neodvisnostjo, ob rahlo zapleteni formulaciji napovedanih preobrazb. Vemo, da zdaj poteka predvolilna kampanja, in vemo, da del strank glasno govori o tem, da bi bilo treba komisijo morda celo ukiniti ali pa vsaj preobraziti. Pobude so, recimo, da bi se pridružila pravosodnemu sistemu. Kakšno je vaše stališče? Bi vi vztrajali pri tem, da komisija ostane taka, kot je, torej samostojna?
Absolutno. Komisija mora ostati neodvisen organ, ki preprečuje korupcijo v tej državi. To je pomembno prav za vsakega državljana in prebivalca te države. Takšne napovedi vidim predvsem kot populizem brez primere v predvolilni kampanji. Morda so te napovedi za nekoga všečne. Hkrati pa se moramo zavedati, da je to edini neodvisni organ, ki ga imamo za preprečevanje korupcije, in tukaj govorimo predvsem o nadzoru in ugotavljanju kršitev, kot so na primer konflikt interesov, nasprotje, nezdružljivost funkcij, omejevanje poslovanja, takšnih pristojnosti pa drugi organi nimajo, če bi bila komisija pridružena, potem …
… torej ko gre za kaznivo dejanje korupcije, to komisija prepusti policiji, tožilstvu in pravosodju.
Tako je.
Tudi javnost je pogosto kritična do KPK-ja, predvsem iz dveh razlogov. Prvi je, da je to brezzobi tiger, ki sprejme odločitev, zgodi se pa nič. Drugi je dolgotrajnost postopkov.
Tako je, to o brezzobem tigru do neke mere drži. Kot vidimo, sama ugotovitev o kršitvi integritete nima posledic. Tukaj ne govorim, da mi potrebujemo posledice, kot so globe, ko se plača neka denarna kazen, ampak menim, da je pomembno vpeljati globe, ki nakazujejo na to, da oseba, ki krši integriteto, vendarle ne sme uživati zaupanja pri prevzemu drugih funkcij. Ali morda celo prenehanje funkcije, na kateri na primer v tistem trenutku je.
To je večna dilema, tudi zato, ker se meša, kaj je integriteta in kaj korupcija. Ali mora po vašem mnenju politik, za katerega KPK ugotovi, da je kršil integriteto, odstopiti?
Mislim, da je treba z zakonom predvideti sankcije, o katerih se moramo strinjati, da so primerne za takšno ugotovljeno kršitev integritete. In da, to sta lahko tudi odstop ali pa omejitev nekih pravic v prihodnosti ali po prenehanju funkcije.
Želite, da se to zapiše v zakon …
Tako je.
V zadnjem letu so veliko pozornosti vzbudili primeri, v katere je vpleten predsednik vlade. Tudi on je bil zelo kritičen do dela protikorupcijske komisije, pa da ne bi zdaj preveč navajali, on pravi, da je delovala piarovsko, da je tudi delovala proti vladi. Kakšna je vaša ocena teh postopkov, če jih lahko daste? Bi morala tudi sama protikorupcijska komisija po vašem mnenju ravnati drugače?
Samih postopkov v tem trenutku ne bom ocenjevala in podajala mnenja o tem. Lahko pa rečem, da je naloga komisije, da v vseh postopkih in primerih ravna strokovno, nepristransko in v okviru svojih pooblastil. Takšen način je seveda bil namen njenega delovanja, hkrati pa je na strani politike, da razume sistem zavor in ravnovesij v tej državi, ker je to nujen element demokracije.
Slovenija je lani padla na indeksu zaznave korupcije s 60 na 58 točk od stotih. Po vrstnem redu je Slovenija na 19. mestu. Ampak morda še bolj skrb vzbujajoča novica je to, da so najbolj nazadovale prav države, kjer je zaznana raven korupcije nižja od svetovnega povprečja. Kako vi ocenjujete te procese? Ali boj proti korupciji ni več na vrhu vrednot zahodne demokracije?
Boj proti korupciji je močno povezan z institucijami pravne države. In kadar gre za napade na institucije pravne države, seveda trpi tudi sam boj proti korupciji. V takih pogojih institucije namreč težko ubranijo cilje in elemente tega protikorupcijskega boja in okvira. In v tem pogledu štejem seveda tudi ta globalni padec. Kot vidimo, se namreč tudi druge države spopadajo s takimi poskusi diskreditacij ter zmanjšanja neodvisnosti in učinkovitosti teh institucij. V tem okviru vidim ta rezultat.
Kaj pa specifično za Slovenijo? Kaj je po vašem mnenju drugače?
Tudi tukaj padec indeksa kaže predvsem na to, da na to vplivajo različne politične afere, padec zaupanja javnosti v institucije, morda netransparentnost odločitev. Tukaj pogosto oziroma v zadnjem času vidimo, kako veliko odločitev se sprejema mimo ustaljenih zakonodajnih postopkov, po hitrem postopku, in to je vse tisto, kar zaznavo javnosti o tem, kako zaupanja vredna sta protikorupcijski sistem in praksa, seveda slabi.
Tukaj gre za to, kako mi dojemamo raven korupcije.
Tako je.
KPK bo vodila Katarina Bervar Sternad
Oglas
Source link: www.rtvslo.si
