Slovenija
Mlajše generacije so bistveno bolj nezaupljive v institucije in poklice od starejših Ogledalo Slovenije 18. november 2025 ob 18.39 • Ljubljana — MMC RTV SLO, STA Al. Ma. Shrani članek Pojdi na komentarje (11)11 Deli članek Preberi članek
Gasilci in reševalci so najbolj zaupanja vredni, politiki na splošno in vladni ministri pa najmanj, kaže sveža raziskava Ogledalo Slovenije. Pokazala je tudi izrazit generacijski prepad, saj starejši institucijam bolj zaupajo, mlajši pa manj.
Shrani članek Pojdi na komentarje (11)11 Preberi članek
Meritev zaupanja v institucije. Foto: Valicon
Raziskava Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja Valicon, je proučevala zaupanje v institucije in poklice po generacijah. Raziskava kaže, da smo kot družba tu izrazito razdeljeni, piše v sporočilu za javnost.
Raziskava je generacije razdelila takole:
- «Baby boomerji» (rojeni pred 1959)
- generacija X (1960–1979)
- milenijci (1980–1995)
- generacija Z (po 1995)
Razlika je najbolj izrazita pri predsednici parlamenta, 78 odstotnih točk. Medtem ko generacija Baby boomerjev izraža pozitivno zaupanje (19), je pri generaciji Z zaupanje globoko negativno (–59). Podoben vzorec z ogromnim razponom (60 odstotnih točk) so zaznali tudi pri predsedniku vlade (Baby boomerji –1; generacija Z –61), so zapisali v sporočilu za javnost.
Ta trend se nadaljuje pri strankah vladne koalicije (razpon 51) in vladi (razpon 49), kjer starejši izražajo bistveno višje zaupanje kot mlajši. Podobno velja tudi za državni zbor (razpon 42), le da tukaj najmanjše zaupanje kaže generacija Y, in ne generacija Z.
Velik razkorak so opazili tudi pri civilni zaščiti, ki pri starejših generacijah dosega zelo visoko stopnjo zaupanja (generacija X 77; Baby boomerji 73), pri mlajših pa nižjo, a v povprečju še vedno precej visoko (generacija Z 32).
Po drugi strani so si generacije najbolj enotne pri (ne)zaupanju v javno upravo, kjer so razlike v zaupanju med generacijami minimalne (le 10 odstotnih točk). Vse generacije ji namreč bolj ne zaupajo, pa kot zaupajo. Podobno so si enotni tudi pri strankah opozicije (razpon 13), ki jim prav tako vse generacije močno in skoraj identično ne zaupajo.
Meritev zaupanja v poklice. Foto: Valicon
Zaupanje po poklicih
Med najbolj zaupanja vredne poklice vse štiri generacije uvrščajo gasilce in reševalce. Stopnja zaupanja pri obeh poklicih presega 78 pri vseh generacijah, pri starejših pa znaša celo 96 za prve in 98 za druge. Generacije so si sicer nekoliko bolj enotne pri zaupanju v reševalce (razpon 10) kot pri zaupanju v gasilce (razpon 18).
Najbolj zaupanja vredni skupini se v vrhu pridružujejo tudi medicinske sestre, so pa tudi tukaj najmlajši (generacija Z 66) nekoliko bolj zadržani kot starejši (Baby boomerji 95). Med poklice, ki jim vse generacije zelo zaupajo, se uvrščajo tudi poštarji, zdravniki in znanstveniki.
Vse generacije so si enotne tudi v globokem nezaupanju do poklica politiki na splošno. S stopnjo zaupanja med –72 in –84 so pri vseh na dnu lestvice. Precej nizko stopnjo zaupanja pri poklicih, ne glede na generacijo, dosegajo tudi vladni ministri, direktorji, duhovniki in državni uradniki, čeprav so tukaj razlike med generacijami nekoliko bolj očitne.
Posebnosti generacij
V analizi so ugotovili tudi edinstvene preference vsake generacije. Baby boomerji so edina generacija, ki med tri najbolj zaupanja vredne institucije uvršča šolstvo, med tri, ki jim najmanj zaupajo, pa Cerkev.
Generacija X izstopa po tem, da poleg reševalcev in gasilcev med prve tri poklice, ki jim najbolj zaupajo, uvrščajo tudi poštarje. So tudi edina generacija, ki medije uvršča med tri institucije, ki jim absolutno najmanj zaupa. Generacija Y pa so edini, ki imajo tako državni zbor (kot institucijo) kot državne uradnike (kot poklic) na seznamu tistih treh, ki jim najmanj zaupajo, kar kaže na izrazito nezaupanje do državnega aparata.
Generacija Z kaže izrazito nezaupanje politiki tako pri institucijah kot pri poklicih. A so po drugi strani edina generacija, ki izraža (rahlo) pozitivno zaupanje poklicema, kot sta odvetniki in sodniki in tudi sodiščem, medtem ko so pri drugih stopnje precej nižje oziroma celo negativne.
Raziskave Ogledalo Slovenije ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija, še sporočajo z Valicona.
Metodološki podatki
verjetnostnim vzorčenjem. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 75 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji na ravni tipa naselja, navaja Valicon. Anketiranje je potekalo med 15. in 27. oktobrom letos na vzorcu 1096. Dodatno anketiranje je potekalo 4. in 5. novembra pri 584 vprašanih.
Oglas
Source link: www.rtvslo.si
