Slovenija
Z oktobrsko plačo drugi obrok zvišanja plač za javne uslužbence, pogajanja pa še niso končana Vrstijo se opozorila o prenizko ocenjenih finančnih posledicah reforme 9. november 2025 ob 16.15 • Ljubljana — MMC RTV SLO, STA T. K. B. Shrani članek Pojdi na komentarje (125)125 Deli članek Preberi članek
Večini zaposlenih v javnem sektorju se bo v prihodnjem tednu, s plačami za oktober, v okviru plačne reforme drugič dvignila plača. Sledili bodo še štirje dvigi: 1. junija in 1. decembra 2026 ter 1. julija 2027 in 1. januarja 2028.
Shrani članek Pojdi na komentarje (125)125 Preberi članek
Večini javnih uslužbencev se bo v okviru lani izpogajane plačne reforme plača zvišala v več obrokih, le najslabše plačani so celoten dvig prejeli v prvem obroku. Foto: Shutterstock
Po končanih pogajanjih o reformi plačnega sistema so se v javnem sektorju z okoli 190.000 zaposlenimi plače prvič zvišale na začetku leta, ob vstopu v prenovljen plačni sistem. Drugi dvig so predvideli z oktobrskimi plačami, ki bodo javnim uslužbencem izplačane prihodnji teden. Nato bodo sledili še štirje, in sicer s 1. junijem in 1. decembrom 2026 ter s 1. julijem 2027 in 1. januarjem 2028.
Ker se v okviru reforme osnovne plače ne dvigujejo vsem enako, je tudi število dvigov, ki jih bodo deležni javni uslužbenci, različno. Približno šestim odstotkom se tako že tokrat plače ne bodo povišale, saj so celotno povišanje dosegli s prvim dvigom. Gre predvsem za zaposlene na najnižje vrednotenih delovnih mestih, ki še niso napredovali, pa tudi za nekatere poklice, predvsem v zdravstvu, ki so si višje plače izpogajali pred vstopom v novi sistem.
Preostalim 94 odstotkom bo drugi dvig izplačan po enakih pravilih kot prvi. Če je preostanek povišanja nižji od 100 evrov, jim bo izplačan v celoti. Sicer bodo pridobili pravico do izplačila drugih 12 odstotkov celotnega povišanja, a ne manj kot 100 evrov.
Prenizko ocenjene finančne posledice reforme
Finančne posledice plačnih dvigov v letošnjem letu naj bi znašale 368 milijonov evrov, v štirih letih pa naj bi, kot je vlada ocenjevala ob zaključku pogajanj, reforma s plačnimi dvigi državni proračun obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov.
Sorodna novica Večini javnih uslužbencev se bodo zvišale plače
Ministrstvo: Več ljudi od predvidevanj razporejenih na nova, bolje vrednotena delovna mesta
Pojavljajo pa se že opozorila o prenizko ocenjenih posledicah reforme. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije so denimo izračunali, da bodo odhodki zavoda iz tega naslova letos za skoraj 86 milijonov evrov višji od prvotno načrtovanih v finančnem načrtu.
Če so bile prvotne ocene, da se bodo v letošnjem letu sredstva za plače povišala za sedem odstotkov, naj bi bilo povišanje približno 11-odstotno, potrjujejo tudi na ministrstvu za javno upravo. Ob tem pa pojasnjujejo, da ob plačnih dvigih na rast sredstev za plače vplivajo tudi nekateri elementi, izpogajani v okviru plačnih stebrov, v zdravstvu t. i. super nadure (gre za bolje plačane nadure nad 170 ur letno), pa tudi nova, bolje vrednotena delovna mesta, na katera so bili zaposleni razporejeni v večjem obsegu, kot so ocenjevali med pogajanji. V izobraževanju pa je finančni učinek višji pri plačilu povečane učne oz. pedagoške obveznosti.
Finančne posledice je prinesla tudi večja fleksibilnost pri določanju osnovnih plač, kar je bil sicer eden od ciljev reforme, da bi povečali konkurenčnost javnega sektorja, ki se v zadnjih letih spopada s pomanjkanjem kadrov na številnih področjih. V prenovljenem sistemu je tako javnega uslužbenca z dovolj delovne dobe in kompetencami ob zaposlitvi mogoče uvrstiti pet ali pa celo deset plačnih razredov višje od izhodiščnega. Višji plačni razred je mogoče določiti tudi že zaposlenim.
Minister: Višji izhodiščni razred naj se ponudi le, če so za to zagotovljena sredstva v finančnem načrtu
Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da ni bilo mogoče predvideti, v kolikšnem obsegu bodo te možnosti delodajalci uporabljali. Finančni minister Klemen Boštjančič pa je pred kratkim prek resorjev predstojnike v javnem sektorju z dopisom pozval, naj te možnosti uporabijo le, če imajo za to zagotovljena sredstva v finančnem načrtu. Ob kritikah sindikatov so se v petek na pogajanjih dogovorili, da v mesecu dni pridobijo podatke po resorjih, kolikšna je bila dejanska uporaba teh elementov v praksi.
Kot opozarjajo na ministrstvu za javno upravo, pa bi masa sredstev za plače rasla, tudi če ne bi bilo reforme, ob tem bi ostali vsi izzivi iz prejšnjega sistema, med katerimi navajajo težave pri pridobivanju kadrov, nezadovoljstvo zaposlenih in odhajanje iz javnega sektorja.
O dveh elementih – tudi o merilih za izplačilo delovne uspešnosti – se po enem letu še vedno pogajajo
Vlada in sindikati se sicer v okviru prenove plačnega sistema pogajajo še o dveh elementih. V pripravi je zakon o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev in funkcionarjev, povezanih z delom v tujini. Po plačnih stebrih pa potekajo pogajanja o merilih za nagrajevanje delovne uspešnosti, da bi to s prihodnjim letom lahko začeli izplačevati po novem.
Pred dnevi sta sicer na krovnih pogajanjih obe strani ugotavljali, da jih čaka še precej dela. Kot je povedal vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek, so v petek «ugotovili, da so razhajanja pravzaprav še precej velika in da je časa za usklajevanje razmeroma malo». «Tako da bo tukaj potrebnega še kar precej dela, da bi lahko do novega leta dosegli celovito ureditev, ki je potrebna zato, da bi se lahko začela izvajati delovna uspešnost po novem,» je povzel Počivavšek.
Po besedah državne sekretarke z ministrstva za javno upravo Mojce Ramšak Pešec so si za cilj zadali, da se o merilih za variabilno nagrajevanje pogovarjajo prioritetno. Želja pa je, da bi se do 8. decembra, ko se bodo predvidoma naslednjič srečali na krovni ravni, dogovorili.
Poskušali bodo preseči tudi zastoj, ki je nastal pri delu delovne skupine glede priprave enotnega navodila za izračun prihrankov, ki jih bodo namenili za izplačilo delovne uspešnosti. Počivavšek je pojasnil, da zakon te v določeni meri definira, ambicija pa je, da se jih še nekoliko jasneje določi, saj so v tem delu nekateri pogledi med vladno in sindikalno stranjo različni.
Oglas
Source link: www.rtvslo.si
