Slovenija
Odbor za pravosodje začenja obravnavo reforme, ki med drugim združuje okrajna in okrožna sodišča Sodni svet meni, da je reforma potrebna, a da predlog ne rešuje neenakomerne obremenitve sodišč 7. oktober 2025 ob 7.50 • Ljubljana — MMC RTV SLO, Radio Slovenija, STA M. Z. Shrani članek Pojdi na komentarje Deli članek
Sveženj sodniške in tožilske zakonodaje bo začel parlamentarno pot z obravnavo na odboru za pravosodje. Predvidenih je več pomembnih sprememb, med drugimi optimizacija sodne mreže ter uvedba enovitega prvostopenjskega sodnika in tožilca.
Shrani članek Pojdi na komentarje (0)
Vsi prvostopenjski sodniki bi bili po predlogu prenove sodniške zakonodaje okrožni. Okrajnih sodišč, ki so po trenutni zakonodaji prav tako prvostopenjska, namreč ne bi bilo več. Pravosodna ministrica ob tem poudarja, da se lokacije sodišč s spremembami ne bi ukinjale. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Člani odbora DZ za pravosodje bodo imeli na mizi paket sodniške zakonodaje, ki obsega štiri predloge novel zakonov – o sodiščih, sodnikih in sodnem svetu, ter novelo zakona o tožilstvu –, obravnavali pa bodo tudi predlog novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Predlagane novosti naj bi prispevale k skrajšanju sodnih postopkov. Med najpomembnejšimi spremembami je optimizacija mreže sodišč, s katero se vzpostavlja okrožje kot osnovna organizacijska raven sodišč na prvi stopnji.
Okrajnih sodišč – v Sloveniji jih je 44, na nekaterih pa so le trije ali celo manj sodnikov – ne bo več, okrožje bo postalo osnovna enota v sodstvu, je za Radio Slovenija poročala novinarka Jolanda Lebar. A lokacij sodišč naj ne bi ukinjali, zagotavlja ministrica za pravosodje Andreja Katič. «Vsak bo imel tudi v prihodnje enak dostop do sodišč, se pravi sedanja okrajna bodo postala zunanje enote okrožnih sodišč,» je za Radio Slovenija zatrdila ministrica.
Pomembna novost je tudi uvedba enovitega sodnika in tožilca. Prvostopenjski sodniki bodo namreč vsi okrožni, s predlogom prenove sodniške zakonodaje pa bo večja tudi odgovornost predsednika sodišča. «Njegova ključna naloga je zagotoviti enakomerno obremenjenost sodnikov, pravočasno reševanje zadev,» je pojasnila ministrica za pravosodje. Predsedniki sodišč naj bi imeli ob tem le največ dvakrat po petletni mandat in ne več šestletnega. Predsednika vrhovnega sodišča bo še naprej volil državni zbor, ne pa več vrhovnih sodnikov, če bodo kandidati že prej opravljali sodniško službo.
Sodni svet opozarja, da reforma ne bo izenačila razlik v obremenjenosti sodnikov
V Sodnem svetu menijo, da je reforma potrebna in da gre v pravo smer, a imajo tudi številne pripombe. Med drugim se bojijo, da bo tako obsežna reorganizacija povzročila dodatne zaostanke na sodiščih. Ugotavljajo namreč, da reforma, kot je predvidena, ne rešuje ključnega problema, to je izenačevanja razlik v obremenjenosti sodnikov in sodišč na ravni celotne države.
Sorodna novica Vlada potrdila ukinitev okrajnih sodišč v začetku leta 2027
Rešitev poleg uvedbe enovitega sodnika vidijo v mobilnosti sodnikov med sodnimi okrožji, ta mora biti tudi finančno ovrednotena v obliki dodatka k osnovni plači, so med drugim zapisali v mnenju. Sodni svet opozarja tudi, da v predlaganih spremembah zaznava poskus zoževanja njegove diskrecijske pravice pri izbiri kandidatov za sodnike.
Po mnenju Zakonodajno-pravne službe je glede na daljnosežne posledice predlagane reforme treba o predlogih zakonov v zakonodajnem postopku opraviti poglobljeno presojo poglavitnih rešitev, k čemur DZ poziva tudi Sodni svet. Novosti naj bi se sicer začele uporabljati v začetku leta 2027.
Oglas
Source link: www.rtvslo.si
