Slovenija
Rodnost po svetu še naprej upada, rast prebivalstva poganjajo predvsem afriške države Svetovno prebivalstvo bo po projekcijah naraščalo še približno 60 let 11. julij 2025 ob 11.38 • Ljubljana — MMC RTV SLO, STA M. Z. Shrani članek Pojdi na komentarje (8)8 Deli članek Preberi članek
Združeni narodi ob svetovnem dnevu prebivalstva poudarjajo padec stopnje rodnosti na svetovni ravni. Medtem ko ima večina držav nizko rodnost, je ta visoka predvsem v afriških državah, zaradi česar prebivalstvo na svetovni ravni še vedno raste.
Shrani članek Pojdi na komentarje (8)8 Preberi članek
Najgosteje naseljena celina je Azija, kjer živi skoraj 60 odstotkov svetovnega prebivalstva, najhitreje pa se število prebivalstva povečuje v Afriki. Foto: Shutterstock
Stopnja rodnosti na svetovni ravni znaša 2,25 živega otroka na žensko. Ženske tako v povprečju rodijo enega otroka manj kot leta 1990, ko je bila stopnja rodnosti po svetu pri 3,31 živega otroka na žensko, so sporočili s Statističnega urada RS (Surs).
Ob tem ima več kot polovica vseh držav nižjo stopnjo rodnosti od meje 2,1 živega otroka na žensko, ki zagotavlja enostavno obnavljanje prebivalstva. Trenutno je v skoraj petini držav po svetu, med drugim na Kitajskem, v Italiji, Južni Koreji in Španiji, stopnja rodnosti izredno nizka, manj kot 1,4 živega otroka na žensko.
Stopnjo rodnosti, višjo od 2,1, pa ima trenutno 45 odstotkov držav. V nekaj več kot desetini držav, večinoma v Afriki, ta stopnja znaša celo štiri ali več rojstev na žensko. Mednje spadajo Srednjeafriška republika, Čad, Demokratična republika Kongo, Niger in Somalija, navaja Surs.
V Sloveniji se je stopnja rodnosti postopoma zniževala od 1980 do 2003, ko je dosegla najnižjo stopnjo – 1,2 otroka na žensko. Od tedaj se je počasi zviševala, lani je dosegla vrednost 1,5, so sporočili s Sursa. Na začetku letošnjega leta je imela Slovenija 2.130.850 prebivalcev oz. 6901 prebivalca več kot leto prej. V zadnjih 50 letih se je prebivalstvo Slovenije povečalo za približno 340.000, v zadnjih desetih letih pa za okoli 65.000.
Svetovno prebivalstvo še raste, upad naj bi se začel proti koncu stoletja
Svetovno prebivalstvo kljub nizki rodnosti številnih držav še vedno raste, čeprav je rast počasnejša kot v preteklosti. Najvišjo rodnost imajo afriške države, do leta 2054 naj bi tako po projekcijah na afriški celini živelo za 79 odstotkov več ljudi kot danes, do konca stoletja pa bi število prebivalcev Afrike lahko doseglo 3,3 milijarde, kar bi predvidoma pomenilo več kot petino svetovne populacije.
S tem bi se zgodile tudi spremembe med deseterico držav z največ prebivalci. Po napovedih naj bi Nigerija in Demokratična republika Kongo prehiteli Združene države Amerike, ki so danes na tretjem mestu po številu prebivalcev, so pojasnili na Sursu. Po podatkih ZN-a imata največ prebivalcev Indija in Kitajska, vsaka več kot 1,4 milijarde. Prebivalstvo Indije se trenutno povečuje, prebivalstvo Kitajske pa upada.
Po ocenah Združenih narodov ima Zemlja 8,2 milijarde prebivalcev, to število pa bi do leta 2038 lahko prvič preseglo devet milijard. Do leta 2050 naj bi bilo na Zemlji 9,6 milijarde ljudi, leta 2070 pa 10,2 milijarde. Pred koncem stoletja naj bi se rast ustavila, upad svetovnega prebivalstva naj bi se začel od približno leta 2086 naprej. Najbolj naseljena celina ostaja Azija, kjer živi 59,1 odstotka celotnega svetovnega prebivalstva, medtem ko v Evropi prebiva devet odstotkov svetovne populacije.
Pričakovana življenjska doba se zvišuje
V svetovnem merilu je bila lani pričakovana življenjska doba 73,3 leta, kar je za 8,4 leta več kot leta 1995. Po projekcijah Združenih narodov lahko v prihodnjih desetletjih še pričakujemo podaljševanje pričakovanega trajanja življenja.
V letu 2054 naj bi tako pričakovana življenjska doba trajala 77,4 leta, ob koncu petdesetih let tega stoletja pa napovedi kažejo, da se bo svetovno več kot polovica smrti zgodila po dopolnjenem 80. letu starosti ali pozneje. Leta 1997 je bilo smrti pri tako visoki starosti zgolj 17 odstotkov, navaja Surs.
V Sloveniji se je obdobje pričakovanega trajanja življenja ob rojstvu od osamosvojitve do lanskega leta pri moških podaljšalo za 10 let (z 69,54 na 79,47 leta), pri ženskah pa za sedem (s 77,38 na 84,72 leta). Dečki, ki so se lani rodili v Sloveniji, bi tako lahko ob nespremenjeni umrljivosti živeli približno 79,5 leta, deklice pa 84,7 leta, so navedli. Povprečna starost moških, umrlih lani, je bila 75,7 leta, žensk pa 82,7 leta, so dodali.
Source link: www.rtvslo.si
