Slovenija
Pravila stavke določa zakon iz leta 1975 – ali še ustreza zahtevam sodobnega časa? Zakon stavko opredeljuje le kot prekinitev dela 9. februar 2024 ob 8.47 • Ljubljana — MMC RTV SLO, Radio Slovenija Urška Valjavec, Prvi Shrani članek Pojdi na komentarje (13)13 Deli članek Preberi članek
Pravila stavke v Sloveniji določa zakon, ki je star skoraj 50 let. «Že sama terminologija v zakonu otežuje njegovo izvedbo,» ob tem opozarja sindikalist Jakob Počivavšek. S pristojnega ministrstva sporočajo, da spremembe zakona niso v načrtu.
Shrani članek Pojdi na komentarje (13)13 Preberi članek
Stavka zdravnikov traja že od 15. januarja. Foto: BoBo/Borut Živulović
Ena glavnih reform vlade Roberta Goloba je plačna reforma v javnem sektorju. A zanjo – kot kaže – vlada nima denarja. To ne pomeni nič dobrega za zdravnike, ki končujejo četrti teden stavke, za sodnike, ki s protestno prekinitvijo dela opozarjajo na nujnost uresničitve ustavne odločbe, ali druge skupine v javnem sektorju, ki naj bi se že pripravljale na zaostrovanje stavkovnih dejavnosti.
Pravila stavke v Sloveniji ureja zakon o stavki iz leta 1975. Stavko po tem zakonu razumemo le kot prekinitev dela – vse druge oblike izražanja nezadovoljstva niso stavka, posledično se lahko zaplete pri izplačilu nadomestila. «Torej v trenutku, ko zdravnik, sodnik, tožilec ne dela, torej ne opravlja svojih delovnih obveznosti, pač ne more dobiti plače,» opozarja profesorica za delovno pravo in pravo socialne varnosti na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani Valentina Franca.
Sorodna novica Če bo Fides s stavko vztrajal do ponedeljka, bo to najdaljša stavka zdravniškega sindikata doslej
Kaj pa, če stavkajoči dela počasneje? Po zdajšnji zakonodaji ne gre za stavko. Zatorej tak protest lahko nakazuje na kršitev delovnih obveznosti. To je odvisno od načina izvedbe stavke, meni sindikalist Andrej Zorko, ki spomni na stavko carinikov in njihovo pregledovanje vozil, ki so prečkala mejo. «Dejansko so pregledovali vsako vozilo in delali daljše kolone. Zgolj počasnejši način izvajanja dela ni kršitev zakona o stavki,» je dejal. Tudi Zorko je meni, da bi bilo treba zakon prenoviti predvsem na področju zaščite stavkajočih ter plačila stavke, ko gre za interesne zahteve. Novi zakon o stavki je nastajal med letoma 2009 in 2011. Takrat so se socialni partnerji odločili, da ureditev deluje in ne potrebuje sprememb.
Sindikalist Jakob Počivavšek ocenjuje, da je po več kot 10 letih čas za prenovo zakona. «Je iz obdobja, v katerem že sama terminologija v zakonu otežuje njegovo izvedbo, postavlja se veliko vprašanj, ki lahko vplivajo tudi na zakonitost stavke. Moje mnenje je, da bi bilo treba zakon osvežiti. Ocenjujem, da tudi ni popolnoma skladen niti z ustavo niti z mednarodnimi akti,» je dejal.
Na ministrstvu za delo medtem pravijo, da vlada v tem mandatu ne načrtuje spreminjanja zakona o stavki. Dodajajo pa, da spremljajo izvajanje zakona in da imajo pripravljena izhodišča za razpravo.
Source link: www.rtvslo.si
