Slovenija

Odbor podprl deklaracijo, ki poziva k prekinitvi sovražnosti na območju Palestine in Izraela

Odbor DZ-ja za zunanjo politiko je podprl deklaracijo o razmerah na območju Palestine in Izraela, ki poziva k takojšnji prekinitvi sovražnosti, vzpostavitvi premirja in humanitarnih koridorjev v Gazi. O deklaraciji bo glasoval še državni zbor.

V živo

Odbor podprl deklaracijo, ki poziva k prekinitvi sovražnosti na območju Palestine in Izraela

Deklaracijo je v 15-članskem odboru brez glasu proti podprlo devet poslancev. Foto: DZ/Klara Gojčič

Predlog deklaracije v 16 točkah vsebuje poziv k takojšnji prekinitvi sovražnosti, takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh talcev, izraža podporo rešitvi dveh držav in izraža zaskrbljenost zaradi možnosti širitve spopadov v regiji.

Deklaracija obsoja napad teroristične organizacije Hamas na Izrael in priznava, da ima Izrael v skladu z Ustanovno listino ZN-a pravico do samoobrambe, in ga obenem poziva, da se odziva v skladu z mednarodnim in humanitarnih pravom.

Namen deklaracije, ki so jo predlagali koalicijski poslanci, je, da se DZ pridruži odzivu mednarodne skupnosti in pozove vpletene v konflikt k takojšnjemu prenehanju spopadov, premirju ter zaščiti vseh civilistov in izpustitvi zajetih talcev, je v imenu predlagateljev, poslancev koalicije, dejal Dušan Stojanovič (Gibanje Svoboda). Deklaracija poziva tudi k brezpogojnemu umiku blokad dobave humanitarne pomoči.

Kot je dejal Stojanovič, deklaracija pošilja sporočilo, da od obeh strani pričakuje pozitivne premike k premirju, ter da od vseh mednarodnih akterjev pričakuje bolj ambiciozen in odgovoren ter usklajen pristop, ki bo pripeljal do mirnega in trajnega sožitja obeh narodov in rešitve dveh držav. Izraža globoko zaskrbljenost zaradi širitve in eskalacije spopadov na Bližnjem vzhodu, vsebuje poziv slovenski vladi, naj nadaljuje z aktivnostmi za nudenje humanitarne pomoči na območju Gaze in še naprej podpira prizadevanja v mednarodni skupnosti za rešitev konflikta.

Slovenija, ki bo v kratkem zasedla mesto nestalne članice Varnostnega sveta ZN, bi morala v mednarodno skupnost in vsem vpletenim stranem v konfliktu poslati jasno sporočilo in nedvoumno stališče ter podati ukrepe, kar je tudi zapisano v predlogu deklaracije, je dodal.

Pobudo za sprejem deklaracije, ki da celovito naslavlja razmere na Bližnjem vzhodu, je na seji pozdravila zunanja ministrica Tanja Fajon. Tudi vlada poziva k takojšnjemu humanitarnemu premirju ter vzpostavitvi humanitarnih koridorjev, da bi nujno potrebna pomoč lahko prišla do civilistov v Gazi, je poudarila in izrazila obžalovanje, da sta mednarodna skupnost in EU razdeljena glede odziva.

Razprava o tem, kako poimenovati palestinsko gibanje Hamas

Na seji odbora je bilo največ razprave o poimenovanju Hamasa, ki so ga predlagatelji v dokumentu opredelili kot skrajno palestinsko gibanje, v opozicijskih SDS in NSi pa so vztrajali pri navedbi, da gre za teroristično organizacijo.

Kot je opozoril Janez Janša (SDS), je poimenovanje Hamasa za teroristično organizacijo «prvi predpogoj, da se pogovarjamo o morebitni podpori SDS deklaraciji». Hamas je namreč uvrščen na seznam terorističnih in ne radikalnih organizacij, je opozoril in predlagateljem očital, da so se temu poimenovanju namenoma izognili. Opozoril je tudi, da je deklaracija nepopolna brez omembe oziroma obsodbe podpore Irana Hamasu. V deklaraciji je sicer vrsta stavkov, ki so prepisani iz resolucije Evropskega parlamenta, veliko pa je po njegovem stvari, ki manjkajo.

Člani odbora so podprli dopolnila NSi o poimenovanja Hamasa kot teroristične organizacije, ne pa tudi dopolnil, s katerimi bi v besedilu opozorili na vlogo Irana pri podpori Hamasu in Hezbolahu. Po besedah Mateja Tonina (NSi) v deklaraciji pri pozivu k takojšnji izpustitvi talcev tudi ne bi smeli izpustiti, da gre za Izraelce in tuje državljane, ki jih je zajel Hamas. Vendar odbor tudi dopolnila s to vsebino ni podprl.

Do deklaracije so bili kritični tudi Jernej Vrtovec (NSi), Franc Breznik (SDS) in Anže Logar (SDS), ki je opozoril, da je v dokumentu veliko nedoslednosti, med drugim iz njega ni jasno, kaj se je zgodilo, kdo je povzročil vojno in koga naslavlja. Deklaracija obe strani v konfliktu postavlja na isti imenovalec, je opozoril.

Source link: www.rtvslo.si