Slovenija

Pirc Musar: «Pozivam vse Slovenke in Slovence, da se opredelimo zoper vojno in nasilje, za mir» Dan vrnitve Primorske k matični domovini

15. septembra praznujemo dan vrnitve Primorske k matični domovini. S tem praznikom se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe pred 76 leti, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu.

V živo

Pirc Musar: "Pozivam vse Slovenke in Slovence, da se opredelimo zoper vojno in nasilje, za mir"

Foto: BoBo

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan.

«Spomin na pomembne dogodke iz slovenske zgodovine je treba ohranjati in negovati, poskuse revidiranja slovenske zgodovine ter zlorabo teh tem v politične namene pa vedno znova glasno obsoditi. Mlade moramo zato ozaveščati o pomenu prehojene poti, ki je vodila v samostojnost naše države, in jim hkrati položiti na srce, da je mogoče probleme reševati drugače, ne s silo in z oboroženimi spopadi,» v je poslanici zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar.

«Pozivam vse Slovenke in Slovence, da se opredelimo zoper vojno in nasilje, za mir, za aktivno sožitje med narodi in za spoštovanje dostojanstva vsakega človeka. Na načelih miru, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic se je vzpostavila povojna Evropa – in Evropa ter z njo Slovenija morata obstati na teh načelih. Tako se bomo na najboljši možni način poklonili vsem tistim zavednim in svobodomiselnim Primorkam in Primorcem, ki so v boju zoper fašistično in nacistično nasilje dali največ, kar so imeli – svoja mlada življenja,» je dodala.

Pred 76 leti Primorska vrnjena matični domovini

Golob: Danes je Primorska zgled sožitja in solidarnosti med ljudmi

«Spominjamo se vedno s ponosom, a obenem polno žalosti nad dogodki, ki so v preteklosti terjali toliko bolečine in sovraštva med narodi. Brutalno nasilje in trpljenje prebivalstva, ne glede na narodnost, je bilo neizmerno. Tragične izgube generacij na soških, galicijskih, afriških, balkanskih, ruskih in domačih frontah so še danes del družinskih pripovedi o trpljenju in preživetju na tisočletja narodno mešanem okolju. Tega je imela vsaka skupnost za svoj rodni nacionalni teritorij. Naša preteklost je zgodba o pogumnih odločitvah in težkih preizkušnjah, je opomnik za izborjene pravice ter ljubezni do naše kulture in jezika,» pa je v svoji poslanici med drugim zapisal predsednik vlade Robert Golob.

«Danes je Primorska zgled sožitja in solidarnosti med ljudmi. Nesebična pomoč in sodelovanje temeljita na dialogu, skupnih projektih in zavezi k spoštovanju demokratičnih vrednot, na katerih stoji naša družba. Ponosen sem na kulturne in gospodarske uspehe Slovencev v Italiji in vesel, da njihova vez z matično domovino ostaja trdna,» je še dodal.

Državna proslava pa je organizirana le vsakih pet let. Letos osrednjo proslavo prireja Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Potekala bo v Opatjem selu v soboto, slavnostni govornik bo nekdanji predsednik države Milan Kučan.

Spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe

Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre so postali del Slovenije.

Mirovna pogodba je pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je zunaj slovenskih meja, v Italiji, po ocenah zgodovinarjev ostalo še 140.000 Slovencev.

Vprašanje širše okolice Trsta, kjer je nastalo t. i. Svobodno tržaško ozemlje, so razrešili šele leta 1954. Dokončno pa je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi novembra 1975.

Dan vrnitve Primorske k matični domovini

Source link: www.rtvslo.si