Slovenija
DZ bo potrjeval interventni zakon za pomoč po poplavah in rebalans proračuna Kljub temu, da je SDS umaknil podporo zakonu, ima ta za potrditev zagotovljenih dovolj glasov
DZ bo na izredni seji potrjeval nujne ukrepe za odpravo posledic in pomoč prizadetim v vremenskih ujmah ter zagotovili sredstva za njihovo financiranje. Na dnevnem redu je predlog rebalansa ter zakona o interventnih ukrepih po avgustovski ujmi.
V živo
Foto:DZ/Matija Sušnik
Z rebalansom se bo za pomoč prizadetim in odpravo posledic naravne nesreče namenilo 520 milijonov evrov. Od tega se bo 300 milijonov evrov prerazporedilo s proračunske postavke upravljanja s finančnim premoženjem, za preostalih 220 milijonov evrov pa se povečujejo odhodki proračuna. Posledično se bo proračunski primanjkljaj povečal z načrtovanih 4,5 na 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda.
V živo iz državnega zbora
V predlogu interventnega zakona, ki ga je v sredo potrdil tudi odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, so medtem zapisani ukrepi za nujno obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev vrste postopkov in pridobivanja dovoljenj, poleg tega prinaša pomoč gospodinjstvom, gospodarstvu in občinam po ujmi.
Zakon s 172 členi prinaša številne ukrepe za čim hitrejšo obnovo domov, neposredne pomoči družinam, zaščito delovnih mest, pomoč poplavljenim podjetjem, pa med drugim pomoč dijakom, študentom iz teh območij. Med drugim so predvideni posebna zvišana izredna denarna socialna pomoč prizadetim, moratorij na odplačevanje posojil in prostovoljne solidarnostne sobote v gospodarstvu.
Sorodna novica Odbor za infrastrukturo podprl predlog interventnega zakona za pomoč po poplavah
Novost je tudi vladna služba za obnovo, katere vodenje bo prevzel državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic, v njenem sklopu pa bodo za učinkovito izvedbo obnove oblikovane tehnične pisarne na terenu. Za financiranje obnove je predvidena ustanovitev posebnega sklada. Vanj se bodo stekala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov, npr. donacij.
Kot je za Radio Slovenija poročala novinarka Helena Lovinčič, pa te dni javnost najbolj razvnema obvezni solidarnostni prispevek oziroma solidarnostna sobota. V sredo so vladne stranke presenetile še z dodatno obremenitvijo, je opozoril Jernej Vrtovec iz opozicijske stranke NSi. «Ne vemo, koga bo to prizadelo, na kakšen način, kakšni so izračuni,» je opozoril poslanec NSi-ja, kateri kljub temu zakon podpirajo.
Ker odpor ni sprejel njihovih ključnih dopolnil, SDS odrekel podporo zakonu
Medtem so v stranki SDS kljub prvotno drugačni napovedi podporo zakonu odrekli, saj niso bili sprejeti njihovi ključni predlogi, kot na primer financiranje novih domov za 28 družin po 250 tisoč evrov. Neuradno je sicer 519 objektov uničenih oziroma neprimernih za bivanje, je ob pripomnila ministrica Sanja Ajanovič Hovnik «In tem ljudem na eni strani zagotavljamo začasne nastanitve, zagotavljamo možnost, da se vsaj zasilno postavijo na noge. Hkrati se pa zavedamo, da to ne bo dovolj in zato tudi ta sanacijski zakon, ki bo potem naslovil vse,» je dejala ministrica.
Sorodna novica Slovenija si želi do 747 milijonov evrov dodatnih posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost
Pred uvedbo solidarnostnega prispevka bi morali postrgati sredstva drugje, pa je menil Zvonko Černač iz SDS-a, še posebej ker je vlada včeraj najavila zaprosilo za dodatnih 747 milijonov evrov iz povratnih sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Skupni znesek posojil iz tega sklada bi tako dosegel 1,3 milijarde evrov. «Kar dodatno utemeljuje, da poseg z dodatnimi davki ni potreben, ni primeren, in je v tem trenutku za ljudi tudi žaljiv, ker so ogromno prispevali, ker ogromno prispevajo in bodo še prispevali,» je dejal Černač.
V tem duhu lahko razpravo pričakujemo tudi v DZ-ju. Poslanci koalicije so poudarili tudi o transparentnost dodeljevanja vseh sredstev in sicer z javno objavo vseh prejemnikov pomoči, kar pa je lahko v neskladju z ustavo, je ocenila zakonodajno pravna služba. Podpora zakonu je sicer je zagotovljena. Zakon, za katerega vlada predlaga, da nanj ne bi bilo mogoče razpisati referenduma, bo tako začel veljati takoj po objavi v uradnem listu, večina ukrepov pa bo veljala do konca leta.
Iz gospodarstva pomisleki glede obveznega solidarnostnega prispevka
Kot je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec, upravičenci v veliki meri podpirajo ukrepe, predvidene v interventnem zakonu, imajo pa predstavniki gospodarstva in občin več predlogov za njegovo izboljšanje. Tudi iz njihovih vrst je slišati pomisleke glede solidarnostne sobote in obveznega prispevka.
Sorodna novica Delodajalci za subvencioniranje višje sile in čakanja na delo po poplavah oddali 1842 vlog
Obrtniki menijo, da solidarnost ne sme biti obvezna. «Nikakor se ne strinjamo z obvezno solidarnostjo, nekdo je utrpel škodo, nekdo je že sedaj v nezavidljivem položaju,» je opozoril Peter Pišek iz OZS-ja. «Marsikdaj se ta sredstva potem tudi prelijejo drugam in jih dobijo tisti, ki naj jih ne bi dobili,» je dodal.
Predstavnik občin medtem izpostavijo, da predlog zakona ne zagotavlja kritja izjemno visokih stroškov za vzpostavitev najnujnejše gospodarske javne infrastrukture. Prav tako ne stroškov povezanih z začasno nastanitvijo evakuiranih občanov. Tu so še nepokriti stroški povezani z gasilsko mehanizacijo ter opremo, stroški za prevoze otrok v šolo ter stroški zračnega mostu.
«Strah pred tem, da bodo ostali sami, je prisoten, je zelo velik, zato si želim, da bi skupaj res pokazali ljudem, da jim bomo stali ob strani in da se vsi skupaj zavedamo, da interventni zakon ne rešuje stisk, jih pa blaži in da bo potrebno še veliko več od tega,» je o odzivih s terena dejal velenjski župan Peter Dermol. Župani, ki so ves čas v stiku s terenom, si želijo sodelovati tudi pri oblikovanju prihodnje interventne zakonodaje.
Source link: www.rtvslo.si
