Slovenija

Tarča: Z goljufijo do neprofitnega stanovanja Prosilci za stanovanja do točk na razpisih skušajo priti tudi s pomočjo goljufij

Tarča med drugim razkriva kriminalno ravnanje pri pridobivanju stanovanj, saj je mogoče za plačilo priti do potrebnih potrdil in s tem do neprofitnega stanovanja.

V živo

Tarča: Z goljufijo do neprofitnega stanovanja

Na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana so potrdili primere, v katerih prosilci za neprofitna stanovanja plesen doma rišejo na stene in s tem skušajo priti do dodatnih točk za razpis. Foto: TV Slovenija/zajem zaslona

Na zadnjem razpisu je bilo treba za pridobitev neprofitnega stanovanja mestne občine Ljubljana zbrati 485 točk. Prosilci točke zbirajo na različne načine – potrdilo o nasilju, ki ga izdaja društvo Ženska svetovalnica, na razpisu za pridobitev neprofitnega stanovanja prinese pomembnih od 70 do 100 točk.

Kot je poročala novinarka Nataša Markovič, je vseh 20 potrdil o nasilju, ki so jih pridobili ustvarjalci oddaje Tarča, v času trajanja razpisa izdala podpisana direktorica, vodja programa Tanja Šket Bele. Trenutno je na porodniškem dopustu in kljub izrecni prošnji ne daje nikakršnih pojasnil. Se pa predstavlja na družbenih omrežjih kot mentorica in motivatorka za ženske, ki želijo zacveteti in zaživeti.

Njena sodelavka, ki želi ostati anonimna, je privolila v telefonski pogovor in povedala, da uporabnicam potrdila o udeležbi v programu izdajo po treh mesecih kontinuiranih osebnih svetovanj. Dodala je, da jih društvo sicer nima podlage in pravice, da potrdila ne bi izdalo na podlagi prošnje uporabnice. «Zgodbam o nasilju moramo verjeti zaradi zaščite ženske, ki je žrtev nasilja,» je povedala. Dodala je še, da so se dogajali primeri, ko so uporabnice redno obiskovale program psihosocialne pomoči tudi do pol leta, po zaprosilu in prejemu potrdila pa so iz njim neznanih razlogov prenehale obiskovati program.

Do dodatnih točk tudi s pomočjo narisane plesni

Visoke točke na razpisu za neprofitno stanovanje prineseta tudi dokazilo o plesni v trenutnem bivališču in potrdilo o astmi. Tudi tu se pojavljajo goljufije, kar so potrdili tudi na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana. Kot so pojasnili, prihaja do primerov, ko prosilci plesen doma rišejo na stene, in to z maskaro za trepalnice. Izvedenka, ki je stanje preverila, pa je to plesen potrdila, kar je prosilcu s takšnim potrdilom prineslo prednost pri razpisu.

Izvedenka Irena Peterlin je za eno od stanovanj v izvedensko poročilo zapisala: «Glede na zgoraj navedeno podajam mnenje, da je v stanovanju konstantna prisotnost vlage in plesni zaradi slabšega osončenja. Na stikih-vogalih tla-stena ali vogal strop-stena so vidni konstantni mokri madeži, kjer se ustvarja plesen, ki je zdravju škodljiva (nenehna prisotnost vlage in plesni).»

Ker so na stanovanjskem skladu zaznali, da poročilo ne odraža dejanskega stanja, so naročili novo izvedensko mnenje izvedenca Roberta Gradišarja. Vlage na istem naslovu v istem stanovanju po njegovih ugotovitvah ni bilo. «Z zaključki poročila se ne morem strinjati in ga ne sprejemam. Termografski pregled stanja razkrije, da plesen ne more nastati kot posledica konstrukcijske vlage, na posameznih mestih ne more nastati. Na posameznih mestih je risana plesen, pojav kot takšen ne odraža dejanskega stanja,» je zapisal.

Tarča: Z goljufijo do neprofitnega stanovanja

Izvedensko mnenje izvedenca Roberta Gradišarja, ki je ovrgel ugotovitve Irene Peterlin. Foto: MMC RTV SLO

Iz javnega stanovanjskega sklada so dodali, da izvedenka, ki je priložila več izvedenskih mnenj, ni upoštevala, da je plesen risana, in sicer tam, kjer je ne more biti, da ne upošteva vzrokov za nastanek plesni in ne bivalnih navad uporabnikov. Dodali so še, da ocenjuje plesen na balkonu, ki ni bivalni prostor, in da podaja ocene laično brez izmeritev.

Izvedenka Irena Peterlin pred kamero ni želela, dejala je le, da dela etično, moralno in v skladu s stroko. Ko ji je bilo predstavljeno mnenje izvedenca Gradišarja, ki trdi, za isto stanovanje v istem bloku, da vlage ni, pa je privolila v kratko izjavo – kot je dejala, se z mnenjem kolega absolutno ne strinja. Na stanovanjskem skladu so preverili vsa izvedenska mnenja Peterlinove – od 61, ki jih je napisala, so pri 35 izvedenskih mnenjih našli nepravilnosti. To je več kot polovica. Teh potrdil na razpisu niso upoštevali. Peterlinova vse očitke o svoji nestrokovnosti zavrača.

Številni uveljavljajo tudi potrdila o astmi

Na stanovanjski sklad se je novinarka Nataša Markovič obrnila tudi glede zdravniških potrdil. Na vprašanje, kateri zdravniki se najpogosteje pojavljajo pri izdaji zdravniških potrdil za astmo, so zapisali, da «malenkost izstopa specialistična ambulanta za pulmologijo, alergologinjo in internistko Kambič Kafol».

Tudi zdravnica pulmologinja pred kamero ni želela, v pogovoru pa je povedala, da je izdala potrdilo izključno astmatikom in da potrdilo sicer lahko dobi tudi samoplačnik … da je po spominu izdala morda lani morda 10 potrdil. Pozneje je sporočila, da je pregledala listo, a da je med prvim stotimi samo ena bolnica dobila potrdilo, da ima astmo, dva pa obvestilo, da sta imela astmo v mladosti, v času pregleda pa ta ni bila potrjena. Druga potrdila pa so bila napisana v zdravstvenih domovih Bežigrad, Moste-Polje, Vič-Rudnik in Šiška.

Vlago in astmo je med prvimi dvajsetimi na listi A in prvimi 20 na listi B skupaj uveljavilo 24 prosilcev, kar je tudi več kot polovica, so sporočili iz stanovanjskega sklada. Po podatkih NIJZ-ja za astmo sicer trpi manj kot pet odstotkov prebivalcev, starejših od 15 let.

Svetovanje v zameno za plačila več tisoč evrov

Na prirejanje dokumentacije pri plesni so v oddaji Tarča sicer postali pozorni, potem ko jim je ena od prosilk zaupala, kako sploh teče sistem, v katerem do stanovanja lahko pridejo le tisti, ki jim uspe pridobiti zahtevano dokumentacijo, ki prinaša ključne točke in ključ do neprofitnega stanovanja.

Potem ko ji ni uspelo zbrati dovolj točk, je naletela na telefonsko številko, s pomočjo katere naj bi prišla do pomoči pri naslednjem razpisu. Ko je poklicala, ji je bilo rečeno, da lahko v zameno za plačilo – stroški naj bi se gibali od pet do 15 tisoč evrov – pride do ustreznih potrdil, ki ji bodo prinesla dovolj točk za pridobitev stanovanja. Besede sogovornice so ustvarjalcem Tarče potrdili tudi drugi prosilci, s katerimi so govorili med pripravo oddaje, a so se cene za storitev razlikovale.

Za različno plačilo po njihovih navedbah dokumentacijo za neprofitno stanovanje ureja ženska V. P. Privolila je v snemanje, a želela ostati anonimna. Kot je povedala, je v zadnjih dveh razpisih pomagala okoli desetim prosilcem. Za njene storitve naj bi sicer ljudje izvedeli «od ust do ust». «Vedo, da sočustvujem z njimi, če so bolni, če imajo otroke, neprimerne razmere, vlago …» je naštela. Pojasnila je, da jih vpraša, kakšne težave imajo, jim svetuje, dokumentacijo pa si nato urejajo sami. Pri tem naj bi se, kot je zatrdila, o resničnosti stanja prepričala tudi sama, vsem prosilcem pa naj bi svetovala brezplačno.

V. P. in Irena Peterlin se, kot je poročala Nataša Markovič, poznata, pred oddajo sta se slišali, prijateljici sta tudi na Facebooku, V. P. pa po zanesljivih informacijah že pripravlja dokumentacijo za naslednji razpis.

Tarča: Ozadja pridobivanja neprofitnih stanovanj

Kje v Sloveniji lahko kupite najcenejšo takoj vseljivo hišo? Kje najdražjo nepremičnino? Kakšne luknje prodajajo za vrtoglave cene lastniki kot dobre naložbe? Novinarka Tarče Anja Šter je več tednov raziskovala nepremičninski trg. Cene so poletele v nebo. Nakup stanovanja pa so za državljana s povprečno ali podpovprečno plačo le lepe sanje.

Kako je v Ljubljani

Tarča: Z goljufijo do neprofitnega stanovanja

Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Nekdanjo samsko sobo v velikosti 12,75 kvadratnega metra (skupaj s kvadratnim metrom kleti) lastnik trži kot svetlo garsonjero s pogledom na Ljubljanski grad, primerno tudi za investicije, denimo za oddajanje v najem ali Airbnb. Zanjo želi sto tisoč evrov, torej dobrih sedem tisoč evrov za kvadratni meter. Je v petem nadstropju bloka brez dvigala iz leta 1965. Za to sobo je potrebnih skoraj 77 povprečnih plač oziroma šest let in pol dela zgolj v ta namen. Upoštevati je treba vzeti tudi, da ima večina ljudi podpovprečno plačo.

Drugi primer: 18 kvadratnih metrov veliko stanovanje v nekdanjem samskem domu v Štepanji vasi v Ljubljani. Lastnik ga prodaja za 118 tisoč evrov, torej dobrih 6500 evrov za kvadratni meter. Pravi, da gre za odlično investicijo, saj skupaj s stanovanjem dobite še najemnike. Sam ga je kupil investicijsko, pa pred dvema mesecema še eno trisobno, je lastnik celotnega nadstropja v bloku.

Tarča: Z goljufijo do neprofitnega stanovanja

Kjer se v enem prostoru prha in spi. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Tretjo predstavljeno garsonjero lastnica ponuja za 172.000 evrov in pri ceni ne popušča. Nepremičninski agent pravi, da je glede na to, kaj se zdaj na trgu ponuja, cena realna.

Na trgu se dejansko ponuja še marsikaj. Deset kvadratnih metrov veliko stanovanje, kjer se v enem prostoru kuha, spi in oprha. Prodajalec ga ceni na 66 tisoč evrov in ga oglašuje kot zelo prostorno za eno osebo, z velikim oknom in tudi balkonskimi vrati. Pa 19 kvadratnih metrov velika garsonjera, ali bolje rečeno, kletna celica, ki gre za 50 povprečnih plač ali za 65 tisoč evrov.

Stanje v štajerski prestolnici

Kako pa je v Mariboru? Cene so tam načeloma pol nižje kot v Ljubljani, zato si številni tam stanovanja kupujejo kot investicije. Tista na dobri lokaciji se prodajo takoj, včasih še pred ogledi, je za Tarčo povedala nepremičninska agentka. 70 kvadratov veliko dvosobno stanovanje v središču mest z galerijo in visokim stropom, obnovljeno pred štirimi leti, so za dobrih 160 tisoč evrov prodali dan po ogledu TV Slovenija. Torej za toliko, kot stanejo garsonjere v Ljubljani.

Tarča: Z goljufijo do neprofitnega stanovanja

Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Drugi primer? Nekakšen garažni nadstrešek lastnik trži kot 28 kvadratnih metrov veliko garsonjero v tretji gradbeni fazi z lastnim vhodom, zanj hoče 13.500 evrov. Sredi praznega prostora brez oken, sten in vrat je vklopana plinska cisterna, ki bi jo bilo treba po nakupu odstraniti oziroma prestaviti zunaj stavbe na občinsko zelenico. O ceni se ne pogaja.

Tudi večja stanovanja niso poceni. Trisobno z velikim atrijem blizu središča Maribora se prodaja za 190 tisoč evrov, manevrskega prostora za pogajanja o ceni skorajda ni, pravi agent in dodaja, da za ta denar v Ljubljani ne bi dobili nič.

In kaj je najcenejše in najdražje v Sloveniji?

Tarča je na severovzhodu Slovenije v naselju Destrnik, dobre pol ure vožnje od Maribora in 15 minut od Ptuja, našla hišo s sadovnjakom in gozdom. Za 43.000 evrov. Je opremljena, takoj vseljiva, z elektriko, peletnim ogrevanjem. Neprimerljiva cena z Ljubljano in Mariborom. A nihče je noče že več kot leto dni. «Lahko prodajaš, samo težko prodaš. Tu se vozijo v Maribor, Lenart, na Ptuj, ker tu ni nekega zaposlovanja, zasebnikov ni,» je komentiral sosed.

Za resnično visokocenovne zadeve pa se vrnimo v Ljubljano. Tu se trenutno gradi več nadstandardnih novogradenj kot kdaj koli prej. Palača in vila Schellenburg, Šumi, Barjanka, 9-ka, Vila Jasmina … Cene se raztezajo od 400 tisoč evrov pa do štiri milijone evro za nekaj več kot 300 kvadratnih metrov bivalne površine na območju nekdanjega Kolizeja.

Trenutno najdražje stanovanje na trgu je v celoti opremljeno luksuzno petsobno stanovanje v velikosti 218 kvadratnih metrov v ljubljanski soseski Belle Vie Tivoli. Nepremičninska agencija Stoja ga ceni na milijon petsto tisoč evrov. Opremljeno je le z izbranimi materiali po meri.

Nekoliko cenovno «dostopnejše» je štirisobno stanovanje v novi soseski pod Golovcem. Stane 560.000 evrov, kar je dobrih šest tisoč evrov za kvadratni meter. «Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani je presegla 3400 evrov na kvadratni meter. Novogradnje pa so dosegle magično mejo, pod pet tisoč evrov na kvadratni meter ne bo nič novega,» je povedal Zoran Đukič iz Stoje.

Tarča: Z goljufijo do neprofitnega stanovanja

Poceni, a zanimanja ni. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Najdražje rabljeno stanovanje na trgu

Absolutna rekorderka v ceni za kvadratni meter med trenutno ponudbo rabljenih stanovanj na spletu pa je stara garsonjera v Izoli. Je v hiši iz leta 1870. Nazadnje je bila prenovljena pred 20 leti. Parkirnega mesta ni. Za 16 kvadratnih metrov lastnik pričakuje 155 tisoč evrov, kar je 9700 evrov za kvadratni meter.

«Pri nas cene niso zmerne. Žal, govorimo od 2500 evrov na kvadratni meter za stanovanja. To so običajno stanovanja, ki zahtevajo dodatni vložek. Lepa stanovanja, ki so malo bolj dovršeno opremljena, dosegajo cene od 3000 do 3500 evrov, meja navzgor pa je nebo,» je povedala Emanuela Malačnik Kladnik iz nepremičninske agencije Apertura.

Tarča: Z goljufijo do neprofitnega stanovanja

Garsonjera v Izoli po skoraj 10 tisoč evrov na kvadratni meter. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Zgolj streljaj stran, čez mejo, na italijanski strani pa so cene nepremičnin veliko nižje. Lea Breznik je pred tremi leti v občini Dolina, 15 kilometrov od Kopra in 10 kilometrov od Trsta, kupila 87 kvadratnih metrov veliko stanovanje za 90 tisoč evrov. «Dobili smo vseljivo stanovanje z obnovljenimi okni. Obnovili so se pročelje, tla, interjer, tudi vrata so bila že menjana. Zaradi cen na slovenski strani bi me takšno stanovanje, 90 kvadratnih metrov, stalo vsaj še enkrat več,» je pojasnila Breznik.

Tarča: Visoke cene stanovanj

Dramatične primerjave med Ljubljano in Dunajem

S popolnoma drugačnimi stanovanjskimi razmerami kot v Ljubljani pa se soočajo prebivalci Dunaja. «Naše stanovanje je veliko 88 kvadratnih metrov, plačevati moramo manj kot deset evrov na kvadratni meter mesečno,» je povedal Florian Hainz, ki z družino že tri leta živi v zadružnem stanovanjskem kompleksu sredi Dunaja, ki vključuje savno, knjižnico, glasbeno dvorano, igralnico, skupno kuhinjo z jedilnico in razgledno teraso. Za 88 kvadratov družina Hainz tako plačuje okoli 880 evrov. S tem denarjem se odplačuje posojilo za gradnjo in nakup zemljišča. Ko bo odplačano, bo najemnina nižja. Najemno stanovanje je njihov dom, ki jim ga ne more vzeti nihče. V njem lahko bivajo do konca življenja.

Kot je poročala novinarka Vanja Gligorovič, v Ljubljani za 880 evrov na trgu dobimo 41 kvadratov manj. Ali pa, če dodamo še nekaj deset evrov, od Hainzevega stanovanja bistveno slabše opremljenih 62 kvadratov. Prostih neprofitnih in zadružnih stanovanj za splošno populacijo s povprečnimi plačami pa pri nas tako rekoč ni.

Če smo pri nas v 90. letih poceni razprodali stanovanjski fond, je na Dunaju popolnoma drugače. Več kot polovica stanovanj v avstrijskem glavnem mestu je občinskih oziroma subvencioniranih. V njih prebiva več kot polovica Dunajčanov, okoli milijon ljudi. Primerjave med Dunajem in Slovenijo so dramatične. V Avstriji štiričlanska družina s povprečno plačo za 80 kvadratnih metrov veliko stanovanje odšteje 14 odstotkov svojih prihodkov, pri nas bo taka družina za enako veliko stanovanje v neprofitni ljubljanski soseski Novo Brdo odštela skoraj še enkrat več – 27 odstotkov. Velika večina družin bo seveda morala iskati stanovanje na prostem trgu: zanj bo plačala 35 odstotkov prihodkov.

Medtem ko ima Dunaj na vsakega petega prebivalca eno javno stanovanje, imamo pri nas eno javno stanovanje na vsakega 103. Slovenca.

Tarča: Primerjava stanovanjske politike v Sloveniji in na Dunaju

Gostje Tarče, ki jo je vodila Erika Žnidaršič, so bili sociolog Klemen Ploštajner, direktor javnega stanovanjskega sklada MOL-a Sašo Rink in vodja sektorja za stanovanja, ministrstvo za okolje in prostor, Anita Hočevar Frantar.

Tarča: Trg nepremičnin

Source link: www.rtvslo.si