Slovenija
Sabina Lange: Evropa poglablja enotnost. Stopar: Če je to res, smo zmagali. Pogovor v Odmevih 22. januar 2026 ob 23.11 • Ljubljana — MMC RTV SLO, Televizija Slovenija Al. Ma. Shrani članek Pojdi na komentarje Deli članek
Donald Trump je pri Grenlandiji poskusil s taktiko deli in vladaj, a dosegel to, da se je evropska enotnost poglobila, pravi profesorica mednarodnih odnosov Sabina Lange. Obenem pa opozarja, da je enotnost časovno omejena.
Shrani članek Pojdi na komentarje (0)
Od leve proti desni: Stopar, Sabina Lange, Manica Janežič Ambrožič. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Kako bo Evropska unija prenovila odnose z Združenimi državami Amerike? O tem razpravljajo evropski voditelji na delovni večerji v Bruslju. Izredni evropski vrh je bil sklican po ameriških grožnjah z dodatnimi carinami na blago iz osmih evropskih držav, med njimi šestih članic Unije. Carin vsaj za zdaj ni več na mizi, slišati pa je predvsem veliko ugibanj o tem, kaj sta se o prihodnosti Grenlandije sinoči dogovorila ameriški predsednik Donald Trump in generalni sekretar Nata Mark Rutte. O tem sta v Odmevih v pogovoru z Manico Janežič Ambrožič razpravljala dopisnik iz ZDA Andrej Stopar in profesorica mednarodnih odnosov Sabina Lange.
Najprej smo slišali grožnje s carinami, potem umik teh groženj. Za kakšen manever ameriškega predsednika po vašem mnenju gre?
Sabina Lange: Grožnje s carinami Evropski uniji, ki je tudi carinska unija, prostotrgovinsko območje, ima skupno trgovinsko politiko in navsezadnje enotni trg, pomenijo, da gre za potrebo po odzivu držav članic Unije. To pomeni, da se je treba ukvarjati s tem, da je treba razpravljati, da se bodo mogoče pokazale razlike, realne ali percipirane. Z drugimi besedami, gre za taktiko deli in vladaj. O manevru umika lahko sklepamo. Predvidevamo, da gre za več dejavnikov. Eden od njih je zagotovo srečanje svetovnih gospodarstvenikov v Davosu. Verjetno je postalo hitro jasno, da takšne carine in stopnjevanje ne koristijo nikomur, tudi ameriškemu gospodarstvu ne. In drugi dejavnik: deli in vladaj deluje, če ti dejansko uspe razdeliti, zdaj pa gre, kot kaže, v Bruslju za poglabljanje enotnosti. Omeniti je tudi treba, da se je po dolgem času zagnal francosko-nemški motor, da je kancler Merz pristopil k izjavam o izjemnih ukrepih, ki jih je omenjal predsednik Macron. Takšne enotnosti in takšnega motorja med francoskimi in nemškimi voditelji že dolgo nismo videli. In to mogoče je ključno.
Kako vidite umik ameriškega predsednika?
Stopar: To vidim kot nekaj popolnoma tipičnega. Mi smo to opazovali, odkar so se začele grožnje s carinami, odkar je začel predsednik Trump te carine uvajati, pa jih je potem umikal, pa jih je uvajal, pa jih je umikal, pa prestavljal začetek veljavnosti po posameznih državah. To je njegova taktika. V Ameriki bi rekli: back-and-forth. Finančni minister Bessent ali pa trgovinski minister Lutnick odkrito govorita, da gre za taktiko predsednika, da ni nujno, da pravzaprav predsednik sploh misli resno s temi carinami, ampak da je to sredstvo pritiska in da je v bistvu najboljša carina tista, s katero je bilo zagroženo, ni pa bila uvedena.
Je to iskanje enotnosti, in tudi nova moč francosko nemškega vlaka, po vašem mnenju nova strategija Evrope, s katero se bo soočala s tem nepredvidljivim ameriškim predsednikom v tem mandatu?
Sabina Lange: Mislim, da to ni nova strategija. Evropska unija je našla moč v enotnosti že v času pogajanj z Veliko Britanijo. To je bil lep precedens, ki je pokazal, kako globoko je mogoče dejansko združiti Evropsko unijo. Pri tem so nevarnosti tako na notranjepolitičnem področju kot na področju zmogljivosti evropskih voditeljev, da prepričajo tudi domače javnosti, da se ob določenih stvareh strinjajo. Mislim, da se evropski voditelji zavedajo, da je enotnost časovno omejena.
Letos Trumpa čakajo vmesne volitve, kongresne volitve in v tem drugem mandatu se pretežno posveča zunanji politiki. Kako to odzvanja med ameriškimi volivci?
Stopar: Vtis daje, da se pretežno posveča zunanji politiki, a zelo se posveča notranji politiki. Vmesne volitve ne čakajo njega, ampak obe stranki in tukaj je Trumpova podpora za republikance ključna. Tu se lepo vidi, kako ta stranka monolitno stopa za predsednikom, in le v enem primeru, to je bil primer dosjeja Jeffreyja Epsteina, se je obrnila proti njemu. Sicer pa predsedniku zelo sledi in ga podpira, seveda v upanju, da bo vsak izmed kandidatov za kongres ali za senat dobil njegovo podporo in s tem bil izvoljiv. Druga stvar pa je seveda, kako se na to odzivajo demokrati in kako bodo izkoristili vmesne volitve, kajti zanje je ključno, da prevzamejo vsaj en dom zveznega kongresa. V tem primeru bi zvezni kongres pravzaprav sploh začel delovati tako, kot to predvideva ameriška ustava, kajti zdaj kongres statira.
Nekateri kritiki menijo, da je namen Odbora za mir obvod Združenim narodom. Kaj menite vi?
Sabina Lange: Mislim, da je ta namen kar jasen. Osnovna načela in ukrepi, ureditev tega, kolikor vemo, so popolnoma oddaljeni od sistema kolektivne varnosti, ki se je vzpostavil po drugi svetovni vojni, tako da gre tukaj za jasno oblikovanje novih kultur, novega reda. Že po 11. septembru 2001 spremljamo in analiziramo v nedogled, kako razpada ta red, ki smo ga postavili skupaj z Američani po drugi svetovni vojni. Anekdotno ameriški diplomati pravijo Evropejcem, da so paralizirani, ker neprestano samo analizirajo. In Američani so tisti, ki se velikokrat vržejo v nekaj novega, tudi če nimajo še vseh elementov analize, in tukaj zdaj imamo nekaj novega. To pa hkrati za Evropo pomeni, da konča to analizo ter začne konkretno in veliko bolj pospešeno postavljati svojo strategijo na sicer starih temeljih.
Nov napad ameriškega predsednika na Združene narode?
Stopar: Tudi tako bi lahko rekli. Donald Trump je že večkrat poudaril in tudi neposredno povedal pred samo Generalno skupščino Združenih narodov, da ne verjame v multilateralizem, da ne verjame v Združene narode. Sicer se je potem potegnil nazaj, spet back-and-forth. Za njega so Združeni narodi neka predvsem potratna mednarodna organizacija, ki ni preveč učinkovita. Spomnimo se njegovega govora pred Generalno skupščino septembra lani, ko je razlagal, kako je on sam učinkovitejši v mednarodnem posredovanju, zlasti mirovniškem, in da ga Združeni narodi pri tem niti ne podpirajo preveč. To pa je soloakcija, zaradi katere morda mislimo, da je zelo pozoren na zunanjo politiko. Dejansko se pa Donald Trump ukvarja predvsem z notranjo politiko. Pred očmi ima predvsem Ameriko in Američane, ampak ne zaradi slogana Najprej Amerika (ang. America first,), ampak lastno korist in korist lastne države, lastne družine.
Tudi o tem se je ta teden kar precej govorilo, o teh izračunih, kako je obogatel v tem mandatu. Koliko mu škodi ali koristi grenlandska zgodba?
Stopar: Tukaj smo v zelo nehvaležnem položaju. Spet se vračam k demokratom. Demokrati so tisti, ki zdaj ne želijo te ameriške drže po zavzemanju, po grožnji z vojaško akcijo pri aneksiji nekega tujega ozemlja. Ampak gledano z ameriškega vidika zdaj potiskajo palico v ta stroj, v nekaj, kar bi najbrž večina Američanov imela za ameriški interes. Zakaj pa ne bi priključili tujega ozemlja, zlasti če je bogato z naravnimi viri? Zdaj seveda govorim čisto o pogledu od znotraj. Posledično imamo razdeljeno, polarizirano situacijo. Če pa opazujemo, kako se vedejo Trumpu zvesti mediji: ti seveda hvalijo to predsednikovo odločitev, namig, strategijo, taktiko … kakor koli jo že imenujejo. Mediji, ki so kritični do njega, pa ponavljajo, da je to destruktivna politična poteza. In morda smo že pozabili, skupaj z ameriškim predsednikom, da ni tematiziral samo Grenlandije, tematiziral je tudi Panamski prekop. O njem za zdaj molči.
Ta teden smo veliko govorili o dogajanju v Davosu. Veliko smo poročali, vsako besedo Donalda Trumpa smo poslušali, analizirali. Evropska javnost je čakala. Novice so se spreminjale iz ure v uro: Grenlandija, carine, evropski voditelji, Ukrajina in dogovori za prihodnji vrh v Ukrajini. Kaj smo ta teden doživeli v Evropi, kaj se je dogajalo ob tem obisku?
Sabina Lange: Mislim, da smo gledali šov, pri čemer smo se že zavedali, da je to šov, kot je rekel gospod Stopar, saj to gledamo že nekaj časa in se znamo na to tudi odzvati. Zanimivo mi je bilo, kako hitro sta se zgodili eskalacija in deeskalacija, v enem dnevu. Mislim, da bomo imeli še kar nekaj takšnih situacij. Odzivi nanje ali pa rešitve se bodo spreminjali. Ampak za zdaj je ta deeskalacija, ki jo ta šovman potrebuje, da pač dobi protiudarec – in to je deeskalacija. Mark Rutte tukaj trenutno ni šepetalec, ampak mislim, da na osnovi analize in precejšnje ekipe, ki se ukvarja s pogajalsko taktiko, zna rešiti situacijo.
Stopar: Kot Evropejcu se mi zdi najbolj optimistično in najbolj sem vesel izjave profesorice Lange, da se je Evropska unija iz tega nekaj naučila. Če se je res, potem smo pa res zmagali.
Kako bo EU obnovil odnose z ZDA? Oglas
Source link: www.rtvslo.si
