Slovenija
Je ukinjanje dopolnilnega zavarovanja prelomna točka ali populizem? «Dolge čakalne vrste so kruh za tiste, ki želijo kovati dobičke»
Kaj bodo počele tri zavarovalnice, ki za zdaj še ponujajo dopolnilno zavarovanje, če bo septembra to res ukinjeno? Je rešitev tri leta star zakon nekdanje Šarčeve vlade, ki ga je Svoboda na hitro potegnila iz omare?
V živo
Foto: Zajem zaslona
Ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se je posvetila nocojšnja Tarča. Gre za prelomno točko za zdravstvo ali nepremišljen populizem?
V studiu so bili minister Danijel Bešič Loredan, koordinator Levice Luka Mesec, Meira Hot iz SD-ja in opozicijski poslanki Vida Čadonič Špelič iz NSi-ja in Jelka Godec iz SDS-a. Pričakovati je politično razpravo o prenosu prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja v obvezno, mimo komercialnih zavarovalnic.
Pod vtisom napovedanega dviga premije in najbrž tudi padca javnomnenjske podpore je največja vladna stranka Gibanje Svoboda na hitro vložila predlog zakona za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Javnost prav to pričakuje že več let, a zaman so poskušale že številne vlade.
«Ukinitev da, kdaj, v tem trenutku ne morem reči,» to so bile besede najtesnejšega sodelavca ministra za zdravje še pretekli petek, dodal je še, da je treba zadeve spreminjati «z zrnom soli». Zdaj je že na mizi novi stari zakon Šarčeve vlade, zaradi katerega je takratni finančni minister Bertoncelj odstopil, saj je bil preveliko javnofinančno tveganje, nekateri takratni poslanci odhajajoče leve vlade pa so ga opisali kot gnil kompromis za nabiranje volilnih glasov, je v uvodu povedala voditeljica Erika Žnidaršič.
Zakon za ukinitev iz predala Šarčeve vlade
Rešitev je torej tri leta star zakon nekdanje Šarčeve vlade, ki ga je Svoboda na hitro potegnila iz omare in ga predstavila kot nujno potreben korak, prelomno točko, zdravilo naravnost v žilo, je v prispevku v Tarči strnila novinarka Anja Šter.
Člen, s katerim vlada prenaša dopolnilno zavarovanje v obvezno, je identičen tistemu, ki so ga januarja 2020 predlagali v zadnji različici zakona Šarčeve koalicije. V zakon so prepisali tudi takratni sporni amandma LMŠ-ja: «Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki Zavoda iz prispevkov in drugih virov ter obveznostmi Zavoda, ki zapadejo do konca koledarskega leta.»
Pri tem je vztrajal takratni minister Aleš Šabeder, zdaj tesni svetovalec ministra Bešiča Loredana. Takratni finančni minister Andrej Bertoncelj pa je raje odstopil, kot da bi privolil v takšno proračunsko tveganje. V pisni izjavi, ki so jo podpisali tudi štirje državni sekretarji, Natalija Kovač Jereb, Alojz Stana, Metod Dragonja in Saša Jazbec, tudi zdaj državna sekretarka, zadolžena za proračun, so zapisali: «Ministrstvo za finance ne more izdajati bianko menic. Predlog s proračunskim financiranjem v neznani višini ni sprejemljiv.»
Saša Jazbec je pred tremi leti zaradi proračunskega tveganja z ministrom odšla, tokrat na položaju vztraja. Kaj je danes drugače, smo jo vprašali, izjave pred kamero ni želela dati, glede na njen pisni odgovor pa je sekretarka za proračun za zakon očitno izvedela šele včeraj.
«Glede na včerajšnjo predstavitev razumem, da gre za začasno proračunsko varovalko. Naša prva ocena potrebnih dodatnih sredstev do konca leta se giblje do 130 milijonov evrov. Slovenija bo v prihodnjem letu tudi formalno spet zavezana spoštovanju fiskalnih pravil, zato se bo tudi javnost morala bistveno bolj zavedati javnofinančnih omejitev, na kar vztrajno opozarjam,» je zapisala Jazbec.
«Minister Bertoncelj je zelo skrbno upravljal javne finance, zato je zelo načelno nasprotoval, in ekipa, ki je takrat bila na financah, je delila to mnenje,» je povedal Metod Dragonja. «Da bi ta avtomatična varovalka bila taka, kot je za pokojninsko blagajno, bi bila dodatno breme za proračun in na dolgi rok ne bi bilo vzdržno,» je sklenil.
Takratna ocena je bila, da bi morali iz proračuna letno pokriti najmanj 50 milijonov evrov primanjkljaja zdravstvene blagajne, minister Bertoncelj, danes pred kamero sicer ne želi, ni bil pripravljen dati več kot 10 milijonov evrov. Zdajšnjega finančnega ministra očitno proračunska vrzel ne skrbi, so na vprašanja Tarče o predvidenih stroških za proračun, s katere postavke bodo sredstva vzeli in ali se bo treba dodatno zadolžiti, le kratko odgovorili, da rešitve še niso dokončno izoblikovane.
Do zakona je kritična tudi profesorica na ekonomski fakulteti (UNI LJ) Petra Došenović Bonča. «Ta ukrep je predvsem populistične narave. Izračunov še nisem videla. Glede na to, da nam je narastel dolg v zadnjih letih, da ima proračun že zdaj velik deficit, se mi zdi tak zakon izredno tvegan,» je povedala.
V prispevku so dodali še eno izjavo nekdanjega državnega sekretarja Dragonje, ki pa so jo posneli, preden je Svoboda vložila stari zakon. «Modrost vlade je, da poenoti stališča, posebej modrost vodstva vlade, predsednika, da se to temeljito prediskutira, ni to samo vprašanje, ki ga mora podpreti koalicija, treba je doseči določeno soglasje z opozicijo oziroma konsenz v javnem mnenju,» je dejal Dragonja.
Pred tremi leti slab kompromis
Enako kot pred tremi leti sta v zakon privolila Levica in SD. Takrat so bili na slab kompromis kritični tako v koalicijskih kot v opozicijskih vrstah.
«Solidarne ukinitve dopolnilnega zavarovanja ni več na mizi, saj ste ga, gospe in gospodje, potopili. Odprto je le, kam naj gre denar državljanov s položnice – v dobičke zavarovalnic ali v javno zdravstvo,» je januarja 2020 povedal poslanec Levice Miha Kordiš.
«Iz tega konkretnega primera smo se naučili, da nimamo dovolj strokovne podpore niti dovolj znanja, da pripravimo zakonski predlog, ki bi v celoti pil vodo,» je takrat dejal SD-jev poslanec Samo Bevk.
«Trikratno bodo plačali ljudje! Še enkrat, obvezno, obvezni pavšal, proračun, ker so plačali davke v proračun, to je tretje plačilo, na koncu pa – čakalne vrste se zaradi tega ne bodo spremenile – bo plačal še četrtič, ko bo šel k zasebnemu zdravniku,» je opozorila SDS-ova poslanka Jelka Godec.
«Levica je vložila predlog zakona, ki je danes že popolnoma spremenjen in sploh ni več tisto, kar so predlagali. Ampak oni to dobro vedo in bodo zagovarjali to samo zato, ker gre za politično ambicijo, da govorijo, da so bili oni predlagatelji ukinitve dopolnilnega zavarovanja. SMC tega predloga ne bo podprl, ker ne podpira tako gnilega kompromisa za ceno novih volilnih glasov,» pa je bil kritičen takrat SMC-jev poslanec Jani Möderndorfer.
Kaj bo s komercialnimi zavarovalnicami?
Kaj bodo počele tri zavarovalnice, ki za zdaj še ponujajo dopolnilno zavarovanje, če bo septembra to res ukinjeno, se je v prispevku vprašal novinar Tarče Žan Dolajš.
Zavarovalnica Generali, ki je prva napovedala podražitev, je lani pobrala za 133 milijonov evrov premij zdravstvenih zavarovanj. Od tega kar 95 odstotkov od dopolnilnega zavarovanja. Drugih zdravstvenih zavarovanj, kot so na primer zavarovanja kritja stroškov dražjih zdravil in za hitrejši dostop do zdravnika, tudi po spletu, je bilo sklenjenih le za dobrih šest milijonov evrov in pol.
Zavarovalnica Triglav Zdravje je lani pobrala za 204 milijone evrov zavarovalnih premij, od tega je bilo kar 192 milijonov vseh zavarovalnih premij (94 odstotkov) pobranih na račun dopolnilnega zavarovanja.
Glede na preproste preračune bi torej ukinitev dopolnilnega zavarovanja za omenjeni zdravstveni zavarovalnici pomenila hud udarec. Triglav Zdravje bi s prometom od popolnoma tržnih zdravstvenih zavarovanj komaj pokril plače svojih 163 zaposlenih.
Skoraj gotovo bi prišla na vrsto odpuščanja, ampak zavarovalnici Triglav in Generali ne bi propadli. Drugače pa je pri Vzajemni, naši največji zdravstveni zavarovalnici, ki temelji na poslu z dopolnilnim zavarovanjem.
Tudi Vzajemna je denimo leta 2021 kar skoraj 94-odstotkov vseh svojih prihodkov od premij ustvarila z dopolnilnim zavarovanjem. Od 321 milijonov evrov je le 21 milijonov evrov prometa ustvarila z drugimi zavarovalnimi produkti. Samo za plače približno 400 svojih zaposlenih pa je predlani namenila več kot 14 milijonov evrov.
Bo morala torej Vzajemna zapreti svoja vrata?
Za izjavo pred kamero so prosili vse tri zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje. Nobena od njih v to ni privolila, je v prispevku povedal Dolajš.
Zdi se, da so zavarovalnice v šoku in da so pri svojih izjavah in potezah za zdaj zelo previdne. Zanimivo pa bo videti, kakšna bo njihova dejavnost v prihodnjih mesecih, ko bo potekal postopek sprejemanja zakonodaje.
Lobistični stiki in milijonski dobički
Ko se je nazadnje neuspešno ukinjalo dopolnilno zavarovanje, tik pred razpadom Šarčeve vlade, so zavarovalniški lobisti serijsko obiskovali poslance koalicijskih strank. Pa tudi ministrstvo za finance in zdravje. V treh mesecih je bilo na KPK na to temo prijavljenih kar 160 lobističnih stikov.
Razumljivo. Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja je na kocki obračanje več kot pol milijarde evrov sredstev Slovenk in Slovencev, kar je v preteklosti komercialnim zavarovalnicam prinašalo zelo solidne, tudi večmilijonske čiste letne dobičke.
Visoke plače in oglaševanje
Tudi prihodki zaposlenih v komercialnih zavarovalnicah so zajetni. Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je leta 2021 skupaj z dodatki in nagradami na mesec prejel kar 15.767 evrov. To je trikratnik plače generalne direktorice ZZZS-ja Tatjane Mlakar, ki je imela lani z dodatki bruto mesečno plačo 5146 evrov, čeprav bedi nad razdeljevanjem neprimerljivo večje količine denarja kot Mikeln.
Če je na ZZZS-ju povprečna plača podobna državnemu povprečju, pa nam iz Vzajemne, zanimivo, konkretnega podatka o plačah niso želeli poslati.
Komercialne zavarovalnice so milijonske zneske letno namenjale tudi za oglaševanje, med sabo so se namreč borile za tržni delež pri dopolnilnih zavarovanjih. Vse to pa je zviševalo njihove obratovalne stroške. Stroške, ki jih bo po mnenju kritikov dopolnilnega zavarovanja zdaj ZZZS prihranil in neposredno namenil slovenskim pacientom. Šlo naj bi za približno 50 milijonov evrov.
«Ampak ta sredstva se ne prikazujejo v bilancah teh zavarovalnic kot dobički, skrita so v visoke menedžerske plače, v nagrade, v neke brezzvezne piarovske kampanje, kot je na primer varianta Vzajemna podeljuje vinjete. Kot da takrat, ko smo bolni, gremo na Dars, ne pa k zdravniku,» je januarja 2020 v parlamentu dejal poslanec Levice Miha Kordiš.
«Povprečno so ti stroški zavarovalnic okoli 50 milijonov. Mislim, da so zdaj celo malo nižji, ker zavarovalnice stalno zmanjšujejo delež stroškov v premiji. Relativno ne gre za visoke stroške, treba je vedeti, od tega dela približno 30-odstotkov pomeni posredne ali pa neposredne dajatve državi. V celoti to ne bo prihranek,» je povedala Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalniškega združenja.
Nakupovalna mrzlica dopolnilnih zavarovalnic
Da so si dopolnilne zavarovalnice nabrale zajeten kapital, dokazuje tudi njihova nakupovalna mrzlica v zadnjih letih. Samo Vzajemna je predlani najprej kupila večinski delež medicinskega centra Aristotel, za nakup pa odštela dva milijona evrov in pol. Leta 2021 je za 40 tisočakov kupila še večinski delež ljubljanske stomatološke klinike. Lani pa je prevzela še ljubljanski medicinski center Barsos-MC, pa tudi delež v fizioterapevtskem centru CCO. Nakup obeh skupaj je po naših izračunih znašal približno tri milijone evrov.
Zavarovalnica Triglav, katere del je tudi Triglav Zdravje, je leta 2019 skupaj z zavarovalnico Sava RE kupila Diagnostični center Bled. Neuradno naj bi kupnina znašala kar približno 23 milijonov evrov. Prek Diagnostičnega centra Bled pa zdaj zavarovalnici obvladujeta tudi osem drugih medicinskih centrov in ambulant s koncesijami. Tudi Kirurški sanatorij Rožna dolina. Zakaj je to pomembno?
Zavarovalnice denar kanalizirajo v svoje medicinske centre
Denar od dopolnilnega zavarovanja, ki so ga za storitve slovenskim pacientom zavarovalnice plačevale javnim zavodom in drugim koncesionarjem, lahko zdaj plačujejo svojim medicinskim centrom s koncesijami. Tako v njihovih poslovnih sistemih ostajajo tudi dobički, ki nastajajo pri zdravljenju z javnim denarjem. Številni menijo, da bo to postopoma osiromašilo javni zdravstveni sistem.
«Ker ga lahko sčasoma nažira. Kako? Jemlje tiste programe, ki so nekoliko bolje financirani. Jemlje samo tiste paciente, ki so manj problematični, manj stanejo. Razumeti morate, da je glavni aksiom vsake zasebne dejavnosti maksimiranje dobička, v tem primeru znotraj zdravstvene dejavnosti. Če imate pridružene bolezni, če imate zaplete, vam bodo pri zasebnikih svetovali, da je bolje, če se obrnete na kakšno izmed pomembnih bolnišnic. Recimo ljubljanski klinični center,» je prepričan Marjan Pintar, direktor Združenja zdravstvenih zavodov.
Je zasebno zdravstvo grožnja javnemu?
V zavarovalniških krogih trdijo, da njihovo zasebno zdravstvo ne predstavlja grožnje javnemu. «Zasebno zdravstvo pri nas obstaja od 90. let. Zavarovalnice, kot jaz vem, do zdaj niso investirale v nove kapacitete, ampak so samo kupovale obstoječe,» je povedala Maja Krumberger.
Kaj pa načrti za gradnjo zasebne bolnišnice v Ljubljani, ki bi jo gradili zavarovalnici Triglav in Sava RE? «Še enkrat, nisem pravi naslov, ne poznam poslovnih odločitev, ampak vidim bolnišnico samo kot racionalizacijo njihovega poslovanja. Zato ker imajo različne enote. Pač gospodarska družba je vedno usmerjena v racionalizacijo poslovanja,» je povedala direktorica zavarovalnega združenja Maja Krumberger.
Seveda pa tudi v ustvarjanje dobičkov za lastnike. Napoveduje se, da bo javno zdravstvo bolje delovalo po tej ukinitvi. Verjamete temu? «Ne, gre za prestavljanje denarja iz enega žepa v drugega,» je povedala Krumberger.
Na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije pa menijo, da če ukinitvi ne bo sledila resna reforma javnega zdravstva, bo zasebništvo pri nas še naprej cvetelo. «Dolge čakalne vrste so kruh za rojevanje tistih, ki želijo v sistemu zdravstva kovati dobičke,» je opozoril Pintar.
Vabljeni k ogledu oddaje Tarča v videu spodaj.
Tarča: Ukinjanje čez noč
Source link: www.rtvslo.si
