Slovenija

Vložena zahteva za ustavno presojo spornega določila zakona o Fursu «V zakonu nobenih varovalk»

Varuh človekovih pravic je vložil zahtevo za presojo ustavnosti določila novele zakona o Fursu, po katerem lahko Furs brez sodne odločbe uporablja tehnične pripomočke za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga.

V živo

Vložena zahteva za ustavno presojo spornega določila zakona o Fursu

Foto: BoBo

Varuh človekovih pravic zahteva začetek postopka za oceno ustavnosti 18.a člena zakona, ki ureja novo pooblastilo Fursa, s katerim se lahko predstojnik finančne uprave odloči za uporabo tehničnih pripomočkov — GPS sledilnih naprav — za pridobivanje podatkov o položaju in gibanju blaga pri opravljanju finančne preiskave. Predlaga tudi začasno zadržanje izvajanja tega člena.

Vložena zahteva za ustavno presojo spornega določila zakona o Fursu

Sorodna novica Novela zakona o finančni upravi sprejeta, o spornem členu bo odločalo ustavno sodišče

«Predlagatelj novele je navedel, da v praksi obstaja potreba po sledenju blagu, ker pošiljke pogosto premestijo v drugo prevozno sredstvo in se zato za blagom izgubi sled. Po 18.a členu zakona pa bi se sledilno napravo namestilo na zunanji del vozila, kar pomeni, da se ne bi moglo slediti blagu, ki bi bilo naknadno premeščeno v drugo vozilo, saj tajno GPS-sledenje ne zazna, da je blago v drugem vozilu. Novo pooblastilo tako ne more biti primerno za dosego zastavljenega cilja predlagatelja zakona,» je v sporočilu za javnost pojasnil varuh Peter Svetina.

Po preučitvi zakona so pri varuhu tako ugotovili, da omenjeno pooblastilo ni v skladu s petimi členi ustave. Po njihovi presoji gre tako za kršitev 2., 15., 23., 35. in 38. člena najvišjega pravnega akta v državi.

Ker so pri določitvi pogojev za uporabo omenjenega pooblastila finančne uprave v zakonu pomensko zelo odprti pojmi, kot so najtežja kršitev, hujši prekrški, teža prekrška idr., po mnenju varuha ni povsem razumljivo, kdaj in kdo bi utegnil biti predmet takšnega nadzora.

Dokazni standard prenizek glede na vsebino posega

Ukrep je po noveli možno odrediti na podlagi razlogov za sum, da so bile storjene najtežje kršitve davčnih prepisov. Po mnenju varuha je tak nezahteven dokazni standard prenizek glede na vsebino posega, ki pa je lahko dolgotrajno sledenje vozilu in pridobivanje podatkov o lokaciji in gibanju vozila ter blaga in ljudi v njem, ne le na javnih krajih, ampak tudi na krajih, ki niso odprti za javnost.

«V zakonu torej ni nobenih varovalk, ki bi preprečevale beleženje podatkov, ko je vozilo na zasebnem mestu, kot so ograjena in javnosti nedostopna parkirišča, zaprte zasebne garaže, zasebne poti, do katerih je mogoče dostopati le z odklepanjem ograj ali zapornic,» je zapisal Svetina.

Poleg tega pri odreditvi navedenega ukrepa ni predviden sodni nadzor. Novela namreč ne predvideva, da bi posameznike, ki so jim sledili, o tem naknadno obvestili in jim sploh dali možnost, da se seznanijo z zbranimi podatki, ugotavljajo pri varuhu.

«To pomeni, da ne morejo izvedeti, da so bili nadzorovani, in zato ne morejo uporabiti možnih pravnih sredstev zaradi morebitnega nezakonitega posega v njihove pravice. S tem pa umanjka tudi pomembno varovalo zoper nezakonito izvajanega tajnega nadzora oziroma posega v zasebnost s strani oblastnega organa,» je opozoril Svetina.

GPS-naprava na vozilu sledi marsičemu

Ker pristojni organ tajno namesti sledilno GPS-napravo na zunanjost vozila, lahko natančno in tudi daljši čas spremlja položaj in gibanje vozila, s tem pa tudi ljudi v vozilu, so še zapisali pri varuhu in dodali, da v zakonu ni jasno določeno, koliko časa lahko traja tak ukrep.

Omenjena ureditev bi tako močno odstopala od ureditve podobnih posegov v drugih pravnih postopkih, kot je na primer kazenski postopek. V zakonu tudi ni predvidenih nobenih varovalk, ki bi preprečevale arbitrarno izvajanje pooblastila, kot je na primer zahteva, da je pred odreditvijo ukrepa treba dokazati, da je sporno blago v določenem vozilu, za katerega je predvideno tajno sledenje, so še prepričani pri varuhu.

Vložena zahteva za ustavno presojo spornega določila zakona o Fursu

Sorodna novica Tanja Fajon o pobudi za ustavno presojo zakona o Fursu: Bila je ena nenavadna dramaturgija

Za novelo glasovali Levica in Svoboda

DZ je novelo zakona o finančni upravi sprejel sredi lanskega decembra, takrat le z glasovi poslancev Svobode. Prav zaradi določbe o tajnem sledenju, ki je bila deležna nemalo kritik v javnosti, je državni svet nanjo izglasoval odložilni veto in januarja letos pri ponovnem odločanju v DZ so potrebne glasove poleg poslancev Svobode prispevali tudi v Levici. Kot so takrat pojasnili, so se dogovorili, da bodo sporni člen poslali v ustavno presojo.

To se do zdaj ni zgodilo, je pa varuh že konec januarja napovedal vložitev zahteve za oceno ustavnosti. Nekateri so ob tem menili, da je s tem dejansko reševal nesoglasja v koaliciji, a je to takrat zavrnil.

Source link: www.rtvslo.si