Slovenija
Zaslužki zdravnikov zasebnikov visoki, a jih plače v javnem sektorju lahko krepko presežejo Oddaja Tarča na TV Slovenija
Zdravniki lahko pri zasebnikih zaslužijo 10 tisočakov bruto ali več, a jih plače z dodatki in nadurami v javnem zdravstvu krepko presegajo. Kakšne so prednosti in slabosti delitve na javno ter zasebno zdravstvo?
V živo
Kakšni so zaslužki zdravnikov pri zasebnikih? Bi dvig najvišjih plač v zdravstvu skrajšal čakalne vrste v javnih ustanovah in preprečil popoldansko delo pri zasebnih izvajalcih? Ti imajo čedalje večje dobičke, saj opravljajo večinoma tiste storitve, ki so dobro plačane, stroški pri njih pa najnižji.
Zdravniki lahko pri zasebnikih zaslužijo 10 tisočakov bruto ali več, a plače z dodatki in nadurami v javnem zdravstvu pa jih krepko presegajo. Tarča je tudi ugotavljala, kateri posegi zasebnim zdravstvenim ustanovam prinašajo dobiček in katerim se te izogibajo, ker so preslabo plačani, stroški pa visoki. Da v zdravstvu denar je, dokazuje tudi gradnja nove zasebne bolnišnice pod pokroviteljstvom delno državnih zavarovalnic.
Kateri so najmočnejši zasebniki s koncesijo, ki izvajajo bolnišnične operacije?
Estetika Fabjan je klinika za estetsko kirurgijo, ki jo vodi družina Fabjan. Lani je imela 1,4 milijona evrov dobička ali 165 odstotkov več kot leto prej, je poročala novinarka Tarče Anja Šter.
Sorodna novica Županski kandidat Gibanja Svoboda v Mariboru je nekdanji direktor UKC-ja Maribor Vojko Flis
Kirurški sanatorij Rožna dolina je bil do lanskega februarja v lasti Igorja Laha, zdaj pa je v lasti zavarovalnic Sava RE in Zavarovalnice Triglav. Lanski dobiček je znašal milijon evrov. V upravi sedi tudi Vojko Flis nekdanji prvi mož mariborskega kliničnega centra, zdaj županski kandidat Svobode.
Medicinski center Iatros v lasti kirurga Pavleta Košoroka je lansko leto končal s 600 tisoč evri dobička.
Nekaj manj — 580 tisoč evrov dobička — je imela Kirurgija Bitenc v lasti kirurga Marka Bitenca. Tam operira tudi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.
Medicinski center Medicor za srčno kirurgijo je lansko leto zaključil s 420 tisoč evri dobička. Večinska lastnica je Metka Zorc, manjši delež ima tudi ljubljanska nadškofija.
Svoj dobiček je lani na 450 tisoč evrov povečal tudi Kirurški center Toš.
Sorodna novica Bešič Loredan: Ministrstvo za zdravje ne odloča o gradnjah zasebnih bolnišnic
To so zaslužki, primerljivi z družbami, kot so Mlinotest (1,4 mio. evrov), Radenska (1,12 mio. evrov), Vina Koper in Deloitte.
Da je zdravstvo lahko zelo dobičkonosna panoga, dokazuje tudi investicija v zasebno bolnišnico v Ljubljani pod pokroviteljstvom delno državnih Zavarovalnic Triglav in Sava Re. Direktor investitorja, Diagnostičnega centra Bled, nekdanji državni sekretar ministra Janeza Poklukarja Robert Cugelj, pred kamero ni želel.
Od kod zaslužki zasebnikov?
Skupno so omenjeni koncesionarji lani prejeli 29 milijonov evrov iz zdravstvene blagajne. Že leta njihovi prihodki in dobički rastejo, medtem ko večina bolnišnic posluje z izgubo. Od kod tolikšni zaslužki, je pojasnil vršilec dolžnosti strokovnega direktorja novomeške bolnišnice Bojan Kersnič. «Zasebniki sami izbirajo posege, ki jih lahko delajo. Seveda se osredotočajo na posege, ki so absolutno dobičkonosni. Določene zadeve so se iz bolnišnic umaknile v koncesionarske in zasebne vode, kjer so prepoznani tisti posegi, ki so dobro plačani, posebej glede na materialne stroške,» je izjavil.
Tarča je po telefonu govorila s številnimi koncesionarji in čistimi zasebniki, pred kamero pa ni želel nihče. Zanikali so, da bi se določenim posegom izogibali, ker ne prinašajo dovolj zaslužka. Na koncu pa so nekateri vendarle povedali, da pri njih opravljao tiste storitve, ki prinašajo dobiček. Eden izmed koncesionarjev nam je zapisal takole: «Jasno je, da moramo poslovati pozitivno, sicer lahko dejavnost ukinemo.»
Bolj in manj dobičkonosne operacije
Ker za operacijo nožnega palca oziroma hallux valgusa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) plača le 1600 evrov, ta poseg izvajajo le redki koncesionarji. En koncesionar je v telefonskem pogovoru «potencialni stranki» sporočil da to operacijo izvaja zgolj samoplačniško, pa še za to je zelo dolga čakalna doba.
Nekatere ortopedske operacije so veliko bolj dobičkonosne kot druge, ker so plačane bolje, hkrati trajajo manj časa in terjajo manj ljudi. Zato so za koncesionarje bolj zanimivejše.
Primer je atroskopska operacija kolena. ZZZS za oskrbo meniskusa, ki traja približno eno uro, plača 1831 evrov. Navzoča sta lahko le kirurg in medicinska sestra, stroški materiala so nekaj 10 evrov. Na drugi strani pa rekonstrukcija križnih vezi stane skoraj enako, 1831 evrov, poseg je daljši za okoli pol ure, višji so materialni stroški pri 300 evrih, pri operaciji pa mora sodelovati ekipa sedmih ljudi. Ni treba ugibati, kateri poseg opravljajo zasebniki, so za Tarčo dejali zdravniki iz javnih bolnišnic. Da je poseg rekonstrukcije vezi za zasebnika izguba, pa so potrdili ortopedi iz zasebnega sektorja.
Med bolj dobičkonosnejšimi je denimo tudi operacija zamenjave kolka, ki je vredna okoli 6 tisoč evrov.
Zasebniki ne optimizirajo stroškov le z izbiro bolj dobičkonosnejših posegov in okleščeno ekipo, posege opravljajo specialisti, ki niso primarno zaposleni tam. «Koncesionarji nabavijo vrhunsko opremo, naredijo vrhunske pogoje in samo za poseg pokličejo zdravnika. Oni ne potrebujejo plačati nobenega socialnega zavarovanja, nobenega izobraževanja, davke pa seveda morajo plačati,» je izjavil Kersnič iz novomeške bolnišnice.
Prednosti delovanja pri zasebniku?
Obstaja pa tudi druga plat medalje, je dejal oftalmolog kirurg Matej Beltram, ki je že nekaj let nazaj zapustil javni sektor. «Če je prej nek material, neko aparaturo kupil v državni bolnici po sto, jo zdaj kot koncesionar kupuje po 50. V podzavest ti pride, da se vedeš racionalno. Ne mečeš stvari proč, ki so za ponovno uporabo. Kader organiziraš tako, da je optimalno izrabljen.»
Primerjava najvišjih zaslužkov
Ali lahko zdravniki pri zasebnikih zaslužijo veliko več kot v javnih zavodih? Zaslužki pri zasebnikih so seveda poslovna skrivnost, so pa nekateri zasebniki povedali, da lahko specialist v popoldanskem času pri njih mesečno zasluži tudi 10 tisoč evrov ali več. «Največ je verjetno odvisno od tega, kakšno specifično vrsto znanja ima. In če je tisto znanje zelo iskano, je cena temu ustrezna. Načeloma pa lahko rečem, da je cena 30, 50, tudi 100 odstotkov višja,» je izjavil Beltram. Če zna dobro delati in lahko veliko dela, lahko zasluži tudi po 10.000 evrov, je dodal in spomnil, da so potem višji tudi davki.
Urna postavka za zdravnika specialista za redno delo je v javni bolnišnici resda okoli 15 evrov, pri koncesionarjih pa je specialist plačan tudi 130 evrov neto na uro. A pogled izplačil v javnih zavodih vedno znova pokaže drugačno sliko. Osnovne bruto plače se sicer res gibljejo okoli treh tisočakov, končni zneski najvišjih izplačil pa so z – nadurami, dežurstvi, dodatki in podjemnimi pogodbami z lastno ustanovo — tudi petkrat višji. Najbolje plačani zdravnik v mariborskem UKC-ju prejme 17 tisoč evrov bruto plače, od tega 5 tisoč evrov s popoldanskim delom v bolnišnici. Najbolje plačani v UKC Ljubljana prejme 12.600 evrov bruto plače. Sto najbolje plačanih v obeh bolnišnicah ima končni bruto znesek višji od sedmih tisočakov.
Vprašanje učinkovitosti dela v javnem sektorju
Vprašljiva pa je tudi učinkovitost v rednem delovnem času. Analiza v ljubljanskem kliničnem centru je denimo pokazala, da veliko zdravnikov na določenih oddelkih dela pod povprečjem.
«Stvar internista je da dela internistične preglede, ultrazvočno diagnostiko, je na dializi. Kirurg mora biti v operacijski dvorani. Pitje kave in posedanje po oddelkih, da se skrivaš pred sestrami, to ni delo. Ampak jaz bi rabil konkretne mehanizme, da bi imel pregled nad situacijo, da bi zadeve ustrezno vodil,» je potožil Kersnič.
Bodo višje plače v zdravstvu torej skrajšale čakalne vrste in zmanjšale število zdravnikov, ki hkrati delajo malo v javne, malo v zasebnem sektorju, je še poročala Šterova.
V drugem delu Tarče pa o tem, zakaj se nobena vlada ni upala resno lotiti javnega sektorja. Na inštitutu Jožef Štefan težko dobijo mlade raziskovalce, ker jim lahko ponudijo le 32. plačni razred ali okoli 1000 evrov neto plače. Marsikje še vedno delujejo na zastarelem operacijskem sistemu DOS.
Source link: www.rtvslo.si
