V načrtu reševanje stanovanjske krize, dvig minimalne plače in pokojnin ter regulacija cen

Slovenija

V načrtu reševanje stanovanjske krize, dvig minimalne plače in pokojnin ter regulacija cen Dokument so prihodnje koalicijske stranke medsebojno že uskladile, a ga morajo še dokončno podpisati

Gibanje Svoboda, SD in Levica v koalicijski pogodbi, ki je že usklajena, med drugim obljubljajo obuditev socialnega dialoga, dvig minimalne plače in povrnitev integritete politiki. V načrtu je tudi odprava dohodninskih sprememb in prekarnosti.

V živo

V strankah Gibanje Svoboda, SD in Levica so koalicijsko pogodbo že potrdili. Uradno naj bi njeno vsebino predstavili v prihodnjih dneh. Foto: BoBo/Borut Živulović

Koalicijski partnerji se v usklajeni koalicijski pogodbi, ki so jo potrdili v vseh treh strankah, a še ni uradno parafirana, zavezujejo k spoštovanju socialnega dialoga ter obuditvi socialnega partnerstva in delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki je zamrznjen od maja lani. Kot je zapisno v dokumentu, ki ga je STA-ju posredovala stranka Gibanje Svoboda, bi s spremembo zakonodaje uredili pogostejši izračun minimalnih življenjskih stroškov, napovedujejo tudi zagotovitev socialne pomoči delavcem, ki prekinejo izkoriščevalska delovna razmerja. Z letom 2023 naj bi minimalno plačo dvignili na najmanj 800 evrov neto in si tudi v prihodnje prizadevali za realno rast minimalne plače, da bi ta omogočila dostojno življenje.

Da bi zaposlenim omogočili ravnovesje med službo in prostim časom, se bodo po tujih vzorih zavzeli za vpeljavo pravice do odklopa od službenih komunikacijskih sredstev v prostem času. V dogovoru s socialnimi partnerji naj bi ob tem spodnjo mejo fonda ur za polni delovni čas postopoma znižali na 30 ur tedensko ob nespremenjeni 40-urni zgornji meji, kar bo delodajalcem omogočilo skrajšanje polnega delovnega časa, zaposlenim pa polne pravice iz naslova delovnega razmerja za polni delovni čas. S ciljem odprave prekarnosti in zagotavljanja odgovornega dela naj bi v sodelovanju s stroko in civilno družbo pripravili strategijo, standarde prekarnosti in ukrepe za njeno odpravo z jasnimi časovnimi roki. Pri tem naj bi javni sektor deloval kot zgled.

Sorodna novica «Ministrstvo za kulturo mora ponovno postati zaščitnik in zaveznik kulture»

Napovedujejo tudi dvig minimalne pokojnine na najmanj 700 evrov že v letu 2023, pa tudi preučitev možnosti uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence z najnižjimi pokojninami. Delavcem bodo omogočili postopno prehajanje v pokoj in pospešili družbeno vključenost upokojencev, preučili bodo tudi sistem ponovnega zaposlovanja upokojencev in ob tem upoštevali potrebe upokojencev, trga dela in javni interes, obljubljajo. Zavezali so se, da bodo izvedli pokojninsko reformo, ki bo krepila prvi pokojninski steber in spodbujala pokojninsko varčevanje, ki bo omogočala dostojno starost in bo hkrati finančno vzdržna, so zapisali.

Najnižja zagotovljena pokojnina bo znašala 10 odstotkov nad pragom tveganja revščine, preučili bodo tudi uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za upokojence z najnižjimi pokojninami. Zagotovili bodo nove vire financiranja pokojninske blagajne, z različnimi viri pa bodo zmanjšali odvisnost od pokojninskih in invalidskih prispevkov iz dela. Kot dodaten vir financiranja pokojninskega sistema navajajo reformo državnega upravljanja s premoženjem.

Načrtovanje stanovanjskih zadrug in morebitna regulacija najemnin

Na področju stanovanjske politike je med prioritetami takojšnja priprava kriznega načrta reševanja stanovanjske krize za gradnjo in obnovo javnih najemnih stanovanj, s poudarkom na območjih z najvišjimi cenami najemnin in zemljišč. V načrtu je sprejem regulatorne podlage, ki bo omogočila gradnjo stanovanj prek stanovanjskih zadrug, pa tudi vzpostavitev ustrezne garancijske sheme, povratnih in nepovratnih sredstev za stanovanjske zadruge. Za zagotovitev varnega najema in s ciljem spodbujanja oddajanja stanovanj za nedoločen čas napovedujejo spremembo področne zakonodaje.

S ciljem zagotoviti 20.000 javnih najemnih stanovanj do 2030 nameravajo okrepiti delovanje Stanovanjskega sklada RS in podpreti druge modele financiranja. Razmišljajo tudi o preučitvi možnosti regulacije najemnin in najemnega trga. V načrtu je zaostrovanje pogojev za platformno turistično oddajanje nepremičnin v predelih, kjer primanjkuje stanovanj. Nepremičnine, ki so v lasti DUTB-ja in so primerne za stanovanjsko gradnjo, naj bi prenesli na stanovanjski sklad.

Nad energetsko draginjo tudi s subvencijami

Za zagotavljanje energetske varnosti in samozadostnosti naj bi pospešili naložbe v obnovljive vire energije, uporabo fosilnih goriv pa zmanjšali. Po potrebi bodo regulirali cene elektrike in naftnih derivatov s poudarkom na zaščiti socialno občutljivih skupin. Ob tem v pogodbi ni naveden določen model regulacije cen, navajajo pa, da bodo učinke rastočih cen energije za gospodinjstva in gospodarstvo omilili z vsemi razpoložljivimi ukrepi na ravni države. Poleg kontrole cen je to lahko subvencijska shema ali pa poseg v katero od dajatev ali komponent cen energentov.

Pri vodenju naložbenih odločitev glede drugega bloka krške jedrske elektrarne se koalicijski partnerji zavezujejo k transparentnosti in neodvisnosti ter spoštovanju volje ljudi na referendumu. Sprejemljive bodo le tiste jedrske tehnologije, ki jih obvladuje zahodni svet, analizirali pa bodo tudi možnost vpeljave novih jedrskih tehnologij.

Kaj prinaša nova koalicijska pogodba?

Izhodna covidna strategija in interventni zakon o zdravstvu

Koalicijska pogodba strank Gibanje Svoboda, Levica in SD se v delu, ki se nanaša na zdravstvo, deli na poglavje reševanja trenutnih težav in poglavje pogleda v prihodnost – moderen zakon o zdravstvenem sistemu v Sloveniji. V okvirju reševanja trenutnih težav prihodnja koalicija med drugim načrtuje izhodno covidno strategijo, s katero bodo družbo pripravili na morebiten novi val epidemije covida-19. Spremenili bodo zakon o nalezljivih boleznih, kot osnovo zanj pa vzeli predlog Pravne mreže za varstvo demokracije. Kot je navedeno v koalicijski pogodbi, bodo morali biti vsi preventivni ukrepi zoper širjenje okužb, vključno s cepljenjem, podprti z znanstvenimi dokazi, časovno omejeni in pogojeni z resnostjo situacije.

Sorodna novica Koalicijska pogodba usklajena med vsemi prihodnjimi koalicijskimi partnericami

V sklopu reševanja trenutnih težav je predviden še interventni zakon o zdravstvu, ki bo med drugim vzpostavil ažurne evidence čakalnih dob in takojšne skrajševanje čakalnih dob z razpisom, ki bo primarno namenjen javnim zavodom, nato koncesionarjem, na koncu pa tudi zasebnikom. Zakon bo zagotovil dostop do zdravnika na primarni ravni, uveljavil in ovrednotil standarde in normative v zdravstvu (ukiniti nameravajo sočasno delo zdravnikov na več deloviščih), debirokratiziral in digitaliziral zdravstveni sistem s poudarkom na primarnem zdravstvu in dodatno finančno stimuliral medicinski kader.

Drugo poglavje zdravstvenega dela koalicijske pogodbe vključuje področja ureditve pacientovih pravic, izvajanja zdravstvenih storitev, financiranja zdravstvenega sistema, kadrov v zdravstvu, dobrega upravljanja zdravstvenega sistema, dolgotrajne oskrbe, paliativne oskrbe, duševnega zdravja, zdravstvene preventive ter alternativne in komplementarne medicine. Prihodnja koalicija si je zadala cilj, da ustanovi urad pacientovih pravic, ki bo zagotavljal boljše zakonsko varstvo pacientov. Pro bono ambulante bodo vključili v javno zdravstveno mrežo in odprli sklad za izjemne primere v primeru nujne potrebe po zdravljenju redke bolezni posameznika v tujini.

Odprava popoldanskega dela zdravnikov v zasebnih ordinacijah

S spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti bo odpravljeno popoldansko delo zdravnikov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti in koncesionarjih, uvedli bodo konkurenčno prepoved dela. Do konca leta 2024 bodo pripravili celovito prenovo financiranja zdravstvenega sistema, ki bo vsebovala tudi ukinitev po njihovi oceni nepravičnega in neučinkovitega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Želijo si, da bo do leta 2030 za zdravstveni sistem vključno z naložbami namenjeno 12 odstotkov bruto domačega proizvoda.

Napovedujejo odpravo porušenih plačnih nesorazmerij, nagrajevanje motivacije in rezultatov dela, spodbujanje integracije zdravstvenih delavcev in njihovih družinskih članov v okolje z dostopnejšimi vrtci, šolami in stanovanji za mlade zdravnike. Koalicijska pogodba predvideva tudi uvedbo kadrovskega štipendiranja na področju vseh zdravstvenih programov v srednjih šolah in na fakultetah.

Strožje sankcije za povzročitelje okoljskih škod

Napovedujejo tudi dokončno uveljavitev ustavne pravice do čiste pitne vode in boljše gospodarjenje z gozdovi. Pritiske na naravo načrtujejo zmanjševati s sistemskimi ukrepi, napovedujejo pa tudi boljše upravljanje prometa v naravnem okolju in zavzemanje za sistemsko ureditev sanacije v preteklosti onesnaženih okolij.

Partnerji v koalicijski pogodbi napovedujejo tudi dosledno spodbujanje in izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki ter zagotavljanje učinkovitega ravnanja s komunalnim blatom z vsaj delno izrabo fosforja. Podprli bodo tudi strožje sankcije za povzročitelje okoljskih škod. Spodbujali bodo trajnostno in ekološko kmetovanje, okrepili nadzor nad fitofarmacevtskimi sredstvi in spodbujali večji delež samopreskrbe.

Povrnitev integritete politiki in vključevanje civilne družbe ter stroke

Prvaki prihodnje koalicije so si v usklajenem besedilu koalicijske pogodbe kot prioriteto zastavili zagotovitev politične stabilnosti in povrnitev zaupanja ter integritete v politike, demokratične institucije ter nosilce oblasti. Sistem oblasti želijo oblikovati tako, da bo sposoben odpravljati politične blokade in krize. V mednarodni skupnosti pa bodo zastopali interese države in ne posameznih strank.

Koalicijski partnerji zagovarjajo proporcionalni volilni sistem, ukinitev volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu pri volitvah v DZ. Pri tem zagovarjajo «načelo zadrge» pri vrstnem redu žensk in moških na kandidatnih listah. Želijo si namreč doseči enakost med spoloma v razmerju med nosilci javnih funkcij. Zavzemali se bodo za krepitev neposrednega odločanja ljudi, in sicer tako, da bodo razširili možnost referendumskega odločanja na spremembo ustave, pretehtali omejitev zakonodajnega referenduma in možnosti omejitve kandidiranja in odpoklica voljenih funkcionarjev. Nadgradili bodo tudi oblike neposrednega sodelovanja občanov v občini, kot obvezne ali spodbujene s finančnimi vzvodi.

Civilno družbo si želijo sistematično vključevati v procese odločanja na vseh ravneh, kar po njihovem mnenju krepi strokovnost in legitimnost sprejetih odločitev. Hkrati želijo v procese načrtovanja javnih politik vključiti stroko. Civilnodružbene organizacije in javnost bodo v procese odločanja vključene z načelom podnebne pravičnosti. V sodelovanju s civilno družbo bodo odpravili škodljive ukrepe vlade, so zapisali. Uvedli bodo tudi sistem osveščanja in usposabljanja prebivalstva o pravu in državljanskih pravicah, «da se ljudje lahko zoperstavijo poskusom vzpostavljanja avtokracije», so zapisali.

Posebno pozornost želijo nameniti varovanju pravice do protesta in javnega izražanja mnenja, ob tem napovedujejo tudi opustitev vseh prekrškovnih in kazenskih postopkov, ki so bili sproženi proti posameznikom zaradi kršitev ukrepov za zajezitev širjenja novega koronavirusa.

Razveljavitev dohodninske novele in vključevanje delavcev v lastništvo podjetij

Javnofinančne politike prihajajoče koalicije bodo na podlagi zapisanega v vsebinskem delu koalicijske pogodbe temeljile «na razvojnih prioritetah, odmiku od ekonomsko in socialno škodljivih ukrepov varčevanja in zagotavljanju dolgoročne javnofinančne vzdržnosti». Cilj je postopno zniževanje javnega dolga in zagotovitev dolgoročno vzdržnega proračuna «glede na pričakovani obseg BDP-ja». V ta namen si bodo prizadevali za ustrezno prilagoditev fiskalnega pravila, tako na ravni EU-ja kot z ustavno spremembo tudi v Sloveniji. Namen je naložbe izvzeti iz izračuna strukturnega salda javnih financ. Z Evropsko komisijo naj bi se ob tem takoj začeli pogajati o spremembah nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost za uporabo vseh razpoložljivih povratnih sredstev in za njegovo uskladitev z nastajajočim operativnim programom za kohezijsko politiko za obdobje 2021–2027. Sredstva naj bi ciljno usmerili v zeleni prehod, digitalizacijo javnega, zasebnega in kmetijskega sektorja ter v zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja.

Sorodna novica Četrti ministrski kandidat SD-ja je Aleksander Jevšek; predlog sprememb zakona o vladi vložen v DZ

Na davčnem področju koalicijske stranke zaradi «zagotavljanja javnofinančne stabilnosti» s 1. januarjem 2023 napovedujejo razveljavitev letos sprejete novele zakona o dohodnini z izjemo višine splošne dohodninske olajšave, ki bo ostala na trenutno uveljavljeni višini 4500 evrov. Uvedba davka na nepremičnine ni omenjena, je pa zapisano, da želi koalicija «uvesti celovit sistem progresivne obdavčitve premoženja z namenom dolgoročnega financiranja socialnih in razvojnih politik države in lokalnih skupnosti». Prenoviti nameravajo po njihovem mnenju neučinkovit, nesorazmeren in preobsežen sistem davčnih olajšav pri davku od dohodka pravnih oseb in sistem obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb z namenom povečanja davčne pravičnosti in povečanje primerljivosti z drugimi oblikami zaposlovanja. Trenutno namreč določenim skupinam omogoča plačevanje dohodnine po zelo nizkih stopnjah.

Koalicija načrtuje stimulativno obdavčitev plačevanja zaposlenih v obliki delnic, opcij na delnice in deležev podjetij ter udeležbo zaposlenih pri dobičku, kar naj bi spodbujalo delavsko lastništvo, zadružno organizirane prevzeme matičnih družb, kapitalske trge in podjetniško delovanje. V tej luči želi koalicijski trojček spodbujati sodelovanje delavcev pri upravljanju in njihovo vključevanje v lastništvo podjetij. Koalicija obljublja tudi zakonske podlage za izdajo namenskih obveznic za financiranje zelenega prehoda in socialnih projektov, kot sta gradnja neprofitnih stanovanj in študentskih domov.

Povečanje števila svetovalnih delavcev v šolah in brezplačna šolska prehrana

Koalicija v nastajanju se v programskem delu koalicijske pogodbe zavezuje k posodobitvi in nadgradnji javnega izobraževanja skozi proces oblikovanja nove bele knjige. Napovedujejo tudi dvig javnih sredstev za visoko šolstvo do leta 2026 na vsaj 1,5 odstotka BDP-ja, posebno pozornost bodo namenili zaustavitvi bega možganov in privabljanju talentov.

Večjo pozornost bi namenili nadarjenim učencem, pa tudi učencem s posebnimi potrebami. Skozi vzgojno-izobraževalni proces pa privzgajali kompetence, kot so trajnostni razvoj, digitalna pismenost, inovativnost, kreativnost, umetniško izražanje, kritično mišljenje, večjezičnost in solidarnost. Napovedujejo tudi krepitev bralne kulture otrok in mladostnikov, več športnih vsebin v učnih načrtih in spodbujanje gibanja otrok.

Za hitrejše odkrivanje in preprečevanje stisk otrok bodo povečali število svetovalnih delavcev v šolah, okrepili delo svetovalnih centrov za otroke in starše za kratko čakalno dobo na obravnavo. V dialogu s stroko bi spremenili tudi kriterije omejitve vpisa, ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo bi tako denimo poleg pridobljenih ocen upoštevali tudi rezultat, dosežen na nacionalnem preverjanju znanja. Obljubljajo tudi brezplačno prehrano v osnovnih šolah, brezplačen dostop do učnih gradiv kot tudi interesnih dejavnosti na različnih področjih. Razmislili naj bi tudi o možnosti državnega financiranja zadnjega leta vrtca in brezplačnega vrtca za vse.

Uvedli bodo «ustreznejša merila» za akreditacijo visokošolskih ustanov in programov. Pospeševali bodo organiziranje visokotehnoloških stičišč ter spodbudili gospodarstvo za skupno investiranje v najsodobnejšo tehnološko opremljenost laboratorijev na fakultetah in raziskovalnih inštitutih. Napovedujejo reorganizacijo Javne agencije za raziskovanje in razvoj RS (ARRS). Zagotovili bodo finančne spodbude za pritegnitev najboljših tujih raziskovalcev ter akademikov, računajo tudi na povečanje števila tujih študentov. Slovenske študente nameravajo stimulirati za odhod na eno izmed ponujenih mednarodnih izmenjav, univerze pa za aktivno vključevanje v evropske univerzitetne zveze.

Sorodna novica V koalicijski pogodbi odprava davčne reforme Janševe vlade in brezplačna šolska prehrana

Odmik od povezovanja z državami Višegrajske skupine

Koalicijska pogodba prihodnje vlade med zunanjepolitičnimi prioritetami izpostavlja predvsem krepitev podpore razvojne usmerjenosti EU-ja in zelene prihodnosti. Napovedujejo okrepitev «skrhanih odnosov z najpomembnejšimi partnerji Slovenije v EU-ju in drugih mednarodnih organizacijah». Za razliko od predhodne vlade med prioritetami ni več krepitve odnosov z državami Višegrajske skupine, ampak krepitev vloge Slovenije v alpsko-jadransko-podonavskem prostoru in Sredozemlju. Krepiti želijo predvsem sodelovanje «z obalnimi državami severnega Jadrana» in pri tem poudarjajo pomen koprskega pristanišča. Zavzeli se bodo za «proaktivno držo znotraj EU-ja», da bi bila unija razvojno konkurenčna na svetovni ravni, a hkrati z «zeleno zunanjo politiko» preprečevala «okoljski, socialni in davčni dumping». Dosledno nameravajo zagovarjati sankcije proti članicam EU-ja, ki ne spoštujejo vladavine prava.

Posebej poudarjajo nadaljnjo podporo državam Zahodnega Balkana pri njihovem vključevanju v EU-ju. Poudarjeni so tudi odnosi s Hrvaško, pri čemer napovedujejo «reševanje odprtih bilateralnih vprašanj v duhu dobrososedskih odnosov», zavzemali pa se bodo tudi za «implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča» o meji med državama. Hrvaška sicer odločitev arbitražnega sodišča iz leta 2017 še vedno zavrača.

Krepljenje vloge vojske pri sanaciji posledic naravnih nesreč

Slovenska vojska naj bi imela večjo vlogo v sistemu zaščite in reševanja, zlasti pri sanaciji posledic naravnih nesreč. Ostala bo profesionalna, ponovna uvedba naborništva pa ne bo več ena od možnosti. Kot poudarjajo, ima ta koncept «negativne ekonomske učinke, krši svobodno odločitev posameznika, moti izobraževalni in delovni proces ter ne nazadnje zmanjšuje kvaliteto vojske kot obrambne sile».

Jasno napovedujejo prenovitev načrtov naložb v Slovensko vojsko do leta 2026 in revizijo vseh sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme. Do zaključka te revizije bodo vsi postopki nabav ustavljeni, tudi nakup osemkolesnikov tipa boxer, ki ga je v četrtek podpisal odhajajoči obrambni minister Matej Tonin. Koalicija tega nakupa ne podpira in bo uporabila vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva za preklic, piše v pogodbi. Ne glede na to obljubljajo, da bodo modernizirali Slovensko vojsko. Poudarjajo pa, da bodo pri nadaljnjih nakupih vojaške opreme dajali prednost slovenskim proizvajalcem in opremi za dvojno uporabnost – za njihovo osnovno poslanstvo ter za zaščito in reševanje.

Sistemska ureditev pravic športnikov in okrepitev telesne dejavnosti mladih

Šport bo v prihajajoči novi vladi sodil pod novo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, del pa bo še vedno pod izobraževanjem. V besedilu koalicijske pogodbe med drugim navajajo nov nacionalni program športa, sistemski pristop k urejanju statusnih pravic športnikov, okrepitev telesne dejavnosti mladih in spodbujanje razvoja športa za vse. Posebej pomembna bo priprava na nov nacionalni program športa za obdobje 2024–2033, ki naj bi bil razvojno naravnan in mu bodo ustrezno prilagodili zakonske in podzakonske okvirje.

Pri vrhunskem športu so izpostavljeni povečanje znanstveno raziskovalne dejavnosti in sistemski pristop k urejanju statusnih pravic športnikov, njihovega socialnega statusa ob zagotavljanju podpore mehanizmom in ukrepom dvojne kariere športnikov in njihovega prehoda na trg dela. Povečati želijo zaposlovanje športnih delavcev in jih razbremeniti administrativnega dela s pomočjo informatizacije in digitalizacije.

Del športa bo še vedno ostal pod izobraževanjem, kjer želijo odpraviti negativne posledice epidemije. Eden od ciljev je tudi okrepitev telesne dejavnosti otrok in mladostnikov. V koaliciji so zapisali, da bodo poskrbeli za več športnih vsebin v učnih načrtih in brezplačne športne vsebine. Hkrati bodo gibanje otrok spodbujali tudi z zagotovitvijo varne infrastrukture, ki omogoča trajnostno mobilnost, hojo in kolesarjenje.

Spodbujali bodo razvoj športa za vse, skladen razvoj vseh oblik športa in gibalne dejavnosti. S pomočjo promocije olimpizma in vrednot športa želijo okrepiti zavest ljudi o pomenu gibanja, solidarnosti, enakosti in fair playu. Sprejeti nameravajo pravne podlage in podporne mehanizme za preprečevanje negativnih pojavov, dopinga, korupcije, različnih oblik nasilja in manipulacij v športu, nelegalnih stav.

Source link: www.rtvslo.si