Slovenija
Pahor podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje državnega zbora 13. maja V novem sklicu bo 36 poslank in 54 poslancev, okoli dve tretjini je novih imen
Predsednik republike Borut Pahor je podpisal ukaz o sklicu ustanovne seje državnega zbora, ki bo 13. maja. Če bodo pogoji izpolnjeni, bo 23. maja v DZ poslal predlog kandidature za mandatarja. Volilni proces je bil po njegovem «pošten in tranparenten».
V živo
Predsednikov podpis ukaza. Foto: BoBo
Predsednik Državne volilne komisije Peter Golob in direktor DVK-ja Dušan Vučko sta predsedniku republike Borutu Pahorju predala zapisnik o izidu parlamentarnih volitev. Predvidoma že danes, v nedeljo, bo objavljen v uradnem listu.
Pahor je po sprejemu zapisnika podpisal ukaz o sklicu konstitutivne seje nove sestave državnega zbora, ki bo 13. maja ob 11. uri. DZ v novem mandatu bo ustanovljen, če bo potrjena več kot polovica poslanskih mandatov, je Pahor poudaril v izjavi za javnost po prejetju poročila. Predsednik republike bo tistega dne, kot je običaj, tudi nagovoril DZ in mu predstavil seznam vprašanj, ki ga čakajo, med drugim imenovanje novega predsednika računskega sodišča in viceguvernerja Banke Slovenije. Nato morajo najpozneje v sedmih dneh od ustanovne seje DZ-ja biti imenovani vodje poslanskih skupin. Takoj po obvestilu, da je to storjeno, bo Pahor sklical posvetovanja z njimi. Formalna posvetovanja bodo po Pahorjevi oceni opravljena do 23. maja.
Če bo ugotovil zadostno podporo kandidatu za mandatarja za sestavo vlade – in tukaj presenečenj ne pričakuje –, bo Pahor še isti dan poslal predlog kandidature v DZ. «Tako bodo ustvarjeni pogoji za čim prejšnje imenovanje mandatarja in nove vlade Republike Slovenije,» je izjavil Pahor.
Pahor se je zahvalil DVK-ju, Golobu, Vučku ter okoli 20.000 ljudem, ki so pomagali, da je bil volilni postopek «pošten in transparenten».
Golob na levi, Pahor na desni. Foto: BoBo
Golob: Poštena in zakonita izvedba
Tudi predsednik DVK-ja Peter Golob se je v izjavi za javnost zahvalil več kot 20.000 ljudem, ki so po najboljših močeh sodelovali in omogočili pošteno in zakonito izvedbo volitev. Opozoril je tudi na težave, na katere so naleteli. Vsaj del volilnih aktivnosti je padel v prvomajske praznike, kar je povzročilo «določene težave», povezane predvsem s pošiljanjem volilnega gradiva in glasovnic v tujino. «A tudi te smo rešili,» je izjavil Golob. Na to po njegovih besedah kaže volilna udeležba, ki je dosegla 71 odstotkov. Tudi število glasovnic iz tujine kaže, da s tem ni bilo več težav kljub delni zamudi, je dejal. Ponovno se je izkazalo, da je volilni proces in volilni postopki v Sloveniji odprt in transparenten, zasnovan tako, da odpravlja kakršne koli dvome v legitimnost postopkov in legitimnost volitev, je zatrdil. DVK je sicer — kot že večkrat prej — ugotovil določene pomanjkljivosti, na katere bo takoj po volitvah opozoril zakonodajalca. Povezane so z določitvijo rokov, postopki kandidiranja in pošiljanjem glasovnic v tujino.
Golob nima nobenih pomislekov glede poštenosti volitev, «absolutno ne», je odgovoril na novinarsko vprašanje. DVK ne razmišlja o odstopu. DVK je pluralen in sestavljen iz strokovnjakov: dveh vrhovnih sodnikov, štirih «vrhunskih pravnih strokovnjakov» in šestih predstavnikov političnih strank. DVK ni zakrivil zadnjega zapleta pri razdelitvi mandatov, temveč ga je rešil, je poudaril Golob. Kriv je dejansko bil računalniški program.
Vodstvo DVK-ja je zatrdilo, da je DVK rešil zaplet pri spremembi delitve mandatov, ne pa ga zakrivil. Foto: BoBo
Golob je dodatno pojasnil ta zaplet. Letos se je pojavila specifična situacija, ostalo je ogromno število nerazdeljenih glasov, torej glasov političnih strank, ki se niso uvrstile v parlament. In letos se je prvič v zgodovini zgodilo, da so se ti glasovi razdelili med politični stranki, ki sta prejeli največ glasov, in sicer osem ali več. «Tu pa je bil računalniški sistem dejansko napačno zasnovan. Prišlo je do računalniške napake, nobenega dvoma ni. Samo po zaslugi službe državne volilne komisije, ki je zahtevala ponovno preverjanje teh podatkov, je prišlo do rešitve,» je zatrdil Golob.
Ročno preračunavanje bi trajalo «nekaj mesecev»
Na novinarsko vprašanje se je odzval na navedbo aktualnega predsednika vlade Janeza Janše, da je bil en član DVK-ja preglasovan, ko je predlagal ponovno preverjanje mandatov. «To drži,» je odvrnil Golob. Ta član je predlagal preložitev za 24 ur, da bi ročno pregledali, izračunali delitev mandatov. Ob tem pa je profesor ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko Andrej Bauer pojasnil, da za to potrebuješ nekaj sto ljudi in nekaj mesecev, da vse ročno preračunajo, in pri teh ročnih izračunih se bodo zagotovo pojavile napake. Ta edini član je nato glasoval za potrditev zapisnika o končnem izidu.
Golob je sklenil z besedami, da so trije računalniški programi, ki jih uporabljajo, popravljeni. Bauer pa je predlagal spremembo 93. člena zakona o volitvah v DZ, da bo omogočil bolj enostavno preverbo delitve mandatov.
Video: Izjava za javnost
Šest mandatov zamenjanih
Sorodna novica Šest poslanskih mandatov je bilo določenih napačno, ugotavlja DVK
DVK je sicer že v soboto sporočil, da je omenjeno napako pri mandatih našel in odpravil. V petih volilnih enotah prišlo do spremembe pri delitvi mandatov, ko so se upoštevali ostanki glasov na ravni države. Razdelitev števila mandatov po kandidatnih listah sicer ostaja enaka – Gibanje Svoboda bo imelo 41 poslancev, SDS 27, NSi osem, SD sedem in Levica pet poslancev.
V stranki Gibanje Svoboda sta tako mandat prejela kandidata Franc Props in Tine Novak, nista pa ga prejela Tomaž Lah in Jurij Lep. V SDS-u sta mandat prejela Alenka Helbl in Dejan Kaloh, nista pa ga prejela Maja Kocjan in Andrej Kosi. V NSi-ju je mandat prejel Janez Žakelj, ni pa ga prejel Klemen Matk. V stranki Levica pa je mandat prejela Tatjana Greif, ne pa Ana Černe.
Po podatkih DVK-ja je bilo na volitvah oddanih 1.203.373 glasovnic. Volilna udeležba je bila 70,79-odstotna. Volivci so najvišjo, 34,45-odstotno podporo namenili Gibanju Svoboda, SDS je prejela 23,48-odstotno, NSi 6,86-odstotno, SD 6,69-odstotno in Levica 4,46-odstotno podporo.
V petek bo prva seja državnega zbora v novem sklicu. Na mestu predsednika naj bi Igorja Zorčiča nasledila podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič, do takrat pa bo zasedanje vodil najstarejši poslanec, Miroslav Gregorič.
V novem sklicu DZ bo sedelo 36 poslank in 54 poslancev, le približno tretjina poslancev bo istih kot v iztekajočem se mandatu.
Pogajanja o sestavi nove vlade potekajo med Gibanjem Svoboda, Socialnimi demokrati in Levico. Kot so predsedniki strank sporočili v petek, so se dogovorili o razrezu ministrstev, ki naj bi jih bilo več kot v odhajajoči vladi. Imena ministrskih kandidatov bodo predstavili v sredo. SD naj bi imel štiri ministre, Levica pa tri.
Source link: www.rtvslo.si
