Prepoved za ruska letala v slovenskem zračnem prostoru

Svet za nacionalno varnost je na seji obravnaval različne nacionalne varnostne vidike ruske agresije na Ukrajino. Navzoči so se seznanili z razmerami na bojiščih in z mednarodnimi odzivi na agresijo, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Na svetu za nacionalno varnost enotno z obsodbo agresije v Ukrajini

Foto: Vlada RS/Twitter

Obravnavali so gospodarske in finančne posledice ruskega napada na Ukrajino in gospodarskih sankcij zoper Rusijo. Pristojne službe so poročale o pripravah na namestitev beguncev in različnih ukrepih pomoči Ukrajini, so zapisali v sporočilu za javnost.

Slovenija kot članica EU-ja in zveze Nato usklajuje svoje ukrepe z zavezniki, so dodali. V nacionalnem varnostnem interesu Slovenije je, da se Ukrajina ohrani pred agresijo, da se ogrožanje vzhodnega bloka EU-ja in Nata zmanjša ter da ne bo niti nove hladne vojne niti zaostrovanja sankcij zoper Rusijo.

Dodali so še, da je Slovenija «enotna in združena z zavezniki v EU-ju in Natu v obsodbi agresije ruske vojske na Ukrajino ter v naporih, da se Ukrajini zagotovi vsa potrebna pomoč».

Predsednik vlade je na srečanje povabil predsednika republike Boruta Pahorja, predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, predsednika državnega sveta Alojza Kovšco in predsednika največje opozicijske stranke v DZ-ju Marjana Šarca (LMŠ). V LMŠ-ju so potrdili, da se bo Šarec udeležil seje.

Poleg njih pa so na sejo povabili še direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Janeza Stuška, direktorja Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo Jaroša Britovška, direktorja urada vlade za informacijsko varnost Uroša Sveteta in načelnika generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Roberta Glavaša, so navedli v premierjevem kabinetu.

Predsednica opozicijskega SD-ja Tanja Fajon je bila medtem kritična do premierja, ker ni poleg SNAV-a sklical celotnega političnega vrha in predstavnikov vseh parlamentarnih strank, k čemur je pozvala sredi tedna. V izjavi za novinarje ob robu konference SD-ja je poudarila, da se ji zdi to sodelovanje pri reševanju te krize ključno.

O pričakovanjih glede seje SNAV-a je povedala, da si želi predvsem, da se Slovenija znotraj EU-ja dejavno angažira v vseh prizadevanjih za vzpostavitev miru, za vrnitev vseh akterjev za pogajalsko mizo in za pogovore po diplomatski poti. «EU je že sprejel zelo močen sveženj gospodarskih, finančnih sankcij. Pozdravljam, da so sprejete. Vendar pa je tudi vsakršna izolacija ruskega režima lahko tvegana, če ni dogovorov po diplomatski poti,» je poudarila Fajon.

Premier Janez Janša je na Twitterju sporočil, da se na podlagi poslovnika SNAV-a, ki je enak ali podoben že desetletja, na sejo vabi predstavnika največje opozicijske stranke. «Če pa se predsednik republike Borut Pahor odloči, da je treba sklicati neformalni posvet vseh parlamentarnih strank, bo vlada seveda zanj zagotovila vse potrebne informacije in logistiko,» je sporočil.

Poobjavil je tudi tvit estonske premierke Kaje Kallas, ki je sporočila, da je Estonija vsem ruskim letalskim družbam prepovedala letenje v svojem zračnem prostoru. Janša je ob tem zapisal, da bo Slovenija storila enako.

Slovenski politični vrh se je seznanil s trenutnimi razmerami v Ukrajini

Slovenski zračni prostor zaprt za ruska letala

Zaradi ruskega napada na Ukrajino je vlada na današnji dopisni seji prepovedala uporabo slovenskega zračnega prostora letalom, ki so registrirana v Rusiji, in operatorjem s sedežem v Rusiji, ki jim je licenco izdal pristojni ruski organ. Sklep začne veljati danes in bo veljal «do prenehanja razlogov» zanj, so sporočili z vlade.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je ta odločitev v skladu s prvim odstavkom 11. člena zakona o letalstvu, da se zagotovijo obrambni interesi Republike Slovenije v povezavi s trenutno krizo v Ukrajini.

Na svetu za nacionalno varnost enotno z obsodbo agresije v Ukrajini

Foto: BoBo

Javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije bo kot izvajalec navigacijskih služb zračnega prometa zagotovilo, da se ne bodo sprejemali načrti ruskih poletov v slovenskem zračnem prostoru. V primeru, da bo rusko letalo želelo vstopiti v naš zračni prostor, mu pristojna enota službe zračnega prometa ne bo dovolila vstopa.

Za ta korak se je odločilo tudi več drugih držav EU-ja – Poljska, Češka, vse tri baltske države, Romunija in Bolgarija .

Na petkovi izredni seji je sicer vlada sprejela odločitev o omejitvah v slovenskem zračnem prostoru, s katerimi bo vojaškim letalom zavezniških držav omogočena poenostavljena uporaba zračnega prostora za prelete v primerih razmeščanja enot na vzhodnem krilu Nata.

Logar: Slovenski diplomatski uslužbenci na varnem

Slovenski zunanji minister Anže Logar je medtem na Twitterju sporočil, da je konvoj slovenske skupine diplomatskih uslužbencev in dveh predstavnikov kabineta predsednika vlade uspešno prispel na ozemlje Evropske unije. «Zahvala Slovaški, vsem zvezam in krizni celici. Veleposlanik Mencin bo nadaljeval izvajanje svojih diplomatskih nalog kot veleposlanik Slovenije za Ukrajino,» je dodal.

Predstavnika kabineta predsednika vlade sta bila v Ukrajini v okviru priprav na obisk premierja Janeza Janše v Kijevu, predviden za četrtek in petek, ki pa so ga zaradi ruskega napada na Ukrajino preložili na poznejši čas.

Zunanji minister je v ločenem zapisu na Twitterju vseh pet častnih konzulov Ruske federacije v Sloveniji pozval, naj vrnejo konzularni naziv. «Odločitev mora biti samoumevna,» je zapisal.

Slovenski diplomati na varnem

Vlada je sklenila, da bo Slovenija v letu 2022 Mednarodnemu odboru Rdečega križa (ICRC) namenila humanitarni prispevek v znesku 100.000 evrov za pomoč prebivalcem Ukrajine. Delovanje ICRC-ja v Ukrajini je usmerjeno v zagotavljanje zdravniške oskrbe, dostopa do vode in drugih osnovnih storitev, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve. Slovenija je v preteklih dneh Ukrajini že zagotovila materialno pomoč v vrednosti 163.000 evrov v okviru mehanizma EU-ja za civilno zaščito. V Ukrajino je poslala 200 spalnih vreč, 200 parov gumijastih škornjev, deset dizelskih generatorjev, 250.000 kosov rokavic iz lateksa in 250.000 kosov rokavic iz nitrila ter 600.000 higienskih mask.

Source link: www.rtvslo.si