Mnenje Sveta za radiodifuzijo

Svet za radiodifuzijo je ocenil, da se mediji med oktobrom 2020 in septembrom 2021 niso dovolj ukvarjali z vsebinskimi vidiki krize, kar je neposredno vodilo v upad zaupanja državljanov in upad uporabe medijev.

Svet za radiodifuzijo: Mediji se niso dovolj ukvarjali z vsebinskimi vidiki zdravstvene krize

Fotografija je simbolična. Foto: BoBo

Svet za radiodifuzijo v poročilu ugotavlja, da to radiodifuzne medije pelje v smer še težjega in vsebinsko vse bolj okrnjenega dela in poslovanja. Svet tako kot v lanskem poročilu predlaga, da bi kršenje pravice do obveščenosti in onemogočanje «informirane odločitve» prenesli v sodno prakso.

Svet za radiodifuzijo: Mediji se niso dovolj ukvarjali z vsebinskimi vidiki zdravstvene krize

Svet za radiodifuzijo predlagal sankcioniranje lažnih oz. netočnih novic

Po mnenju sveta je treba v medijsko zakonodajo vgraditi določilo, ki bo medijem prepovedovalo netočno poročanje, in kršitve ustrezno sankcioniralo. Zapisali so, da gre lahko pri kršenju pravice do obveščenosti za namerno neposredno ali posredno povzročanje škode uporabnikom.

Svet za radiodifuzijo je medije, politiko in sodelujočo stroko med drugim znova pozval, da so v komunikaciji z javnostjo strokovni, logični, konsistentni, dosledni in dostojni ter da se zavedajo odgovornosti, da so posredovane informacije podlaga za sprejete odločitve posameznika, ki ima pravico do obveščenosti.

Poleg tega jih je pozval, naj se zavedajo, «da so vsi kratkoročni cilji in težave, ki so posledica krize in s katerimi se trenutno ukvarjamo, izrazito minorni v primerjavi z vsemi civilizacijskimi standardi, ki nas opredeljujejo kot narod».

Težava lastništva in koncentracije medijev

Po mnenju sveta težavo predstavljajo tudi koncentracije in prevzemi medijev tako na televizijskem kot radijskem področju. Menijo, da je na tem mestu nujna sprememba medijske zakonodaje.

Svet za radiodifuzijo: Mediji se niso dovolj ukvarjali z vsebinskimi vidiki zdravstvene krize

Primorske novice pod Odlazkov imperij

Pozitivno spremembo pa, tako svet, predstavlja lanska sprememba zakona o medijih, ki je omogočila, da bodo lahko prek digitalnih radijskih omrežij oddajali tudi radijski programi s statusom lokalnega programa posebnega pomena.

S poročilom se je na seji seznanil tudi odbor DZ-ja za kulturo. Predsednik Sveta za radiodifuzijo Aleš Lipičnik je v predstavitvi poročila poudaril, da svet z delovanjem medijev v času krize že lani ni bil «pretirano zadovoljen», letos pa se to ni spremenilo. «Anatomija težave je v točnosti in sprejemanju odgovornosti za točnost informacij,» je dejal. Mediji pa se morajo zavedati svoje odgovornosti, je dodal.

Težavo predstavlja tudi zaščita televizijskih uporabnikov. «Gre za prisilno pobiranje naročnin za določene TV-programe skozi operaterje,» je pojasnil Lipičnik. Poudaril je tudi, da je svet že pred tremi leti oblikoval seznam posebnih dogodkov za TV-prenos, a se je zaradi proceduralnih težav z objavo v uradnem listu vzpostavilo stanje negotovosti, ko je «seznam bil veljaven in ni bil veljaven«. Svet bo zato v prihodnjih mesecih seznam obnovil.

Svet se zavzema tudi za zaščito slovenskega jezika v tujih TV-programih. Lipičnik je dejal, da ne najdejo prave rešitve, kako bi uvedli nadzor nad izredno slabimi prevodi v tujih programih, pa naj gre za podnapise ali sinhronizacije.

Source link: www.rtvslo.si