DZ bo obravnaval predloga novel zakonov, ki skrajšujeta obdobje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca s sedanjih 30 na 20 delovnih dni, ter predlog zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine.

Poslanci bodo odločali o financiranju bolniških odsotnostih in energetskih vavčerjih

Foto: BoBo/Žiga Živulović

DZ ima na izredni seji na dnevnem redu predloga novel zakonov o delovnih razmerjih ter o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki skrajšujeta obdobje nadomestila za bolniško odsotnost v breme delodajalca s 30 na 20 delovnih dni, in predlog zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine. Oba predloga sta prišla iz opozicije.

Poslanska skupina SAB je predloga novel zakona o delovnih razmerjih in zdravstvenega zakona, ki bi skrajšala tudi skupno obdobje v posameznem koledarskem letu, ko se nadomestilo za bolniško odsotnost izplačuje v breme delodajalca, in sicer s 120 na največ 80 delovnih dni v letu, pripravila s ciljem zmanjšati obseg prekarnega dela, izboljšati položaj samozaposlenih, finančno razbremeniti gospodarstvo in pozitivno vplivati na njegovo konkurenčnost.

A drugi v opoziciji se z njima ne strinjajo. V Levici opozarjajo, da so predlagane rešitve nepremišljene; da zaposlenim ne bodo prinesle ničesar, da pa slabšajo finančno stanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Finančne posledice so nerealno ocenjene, se strinjajo v ZZZS-ju, kjer ocenjujejo, da bi takšna rešitev njihove odhodke povišala za 94 milijonov evrov. Predlogoma zato ostro nasprotujejo tudi sindikati. Na drugi strani ju je koalicija na matičnem odboru DZ prejšnji teden podprla.

Predlog zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine, ki so ga v zakonodajni postopek vložile poslanske skupine SD, LMŠ, Levica in SAB, medtem predvideva uvedbo energetskega dobropisa oz. vavčerja v višini 150 evrov za 75.000 socialno ogroženih in 40 evrov za 200.000 prejemnikov otroškega dodatka v prvih šestih dohodkovnih razredih.

Finančne obveznosti zakona bi znašale okoli 28 milijonov evrov, a bi se okoli tretjina teh sredstev v državno blagajno vrnila z dajatvami in trošarinami.

Tega predloga pa v koaliciji na matičnem odboru niso podprli, saj da so na področju energetike odprta tudi druga vprašanja, na katera bo vlada odgovorila z lastnim zakonom, ki naj bi bil pripravljen do konca meseca.

Source link: www.rtvslo.si